Koprivnikar: Digitalizacija lahko občutno olajša poslovanje

Z digitalizacijo lahko nastanejo novi poslovni modeli, kar je tudi eden njenih glavnih namenov, je na Podjetniškem forumu v Ljubljani poudaril minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Podjetnikom je zagotovil, da si vlada tudi s pomočjo sodobnih tehnologij prizadeva za čim manj obremenjujoče birokratske postopke, kar bi olajšalo poslovanje.

Koprivnikar je digitalizacijo predstavil v obliki treh nivojev. To so bazična digitalizacija, digitalizacija poslovnih in proizvodnih procesov ter poslovni modeli, ki nastanejo zaradi digitalizacije. "Najbolj pomembno je, da pridemo do zadnjega nivoja, ki pa ni mogoč brez prvih dveh," je dejal.

Ob tem je izpostavil pomen zavedanja, da digitalizacija ni ključ za boljše poslovanje, temveč preživetje. "Tiste države, ki ne bodo šle v digitalizacijo na vseh treh nivojih, bodo v mednarodni tekmi izgubljale," je poudaril minister.

Državna uprava podjetnikom po Koprivnikarjevih besedah z digitalizacijo omogoča, da je njihovo poslovanje z državo lažje. Pri tem je ključno, da avtomatiziramo vse, kar je mogoče avtomatizirati, je prepričan. Na očitke, da sodobne tehnologije še bolj zapletajo birokratske postopke, je odvrnil, da ti postopki pač morajo biti izvedeni, a čim hitreje in čim bolj avtomatizirano.

To, da je postopkov vedno več, so po njegovem prepričanju splošni vtisi. Področje zelo natančno spremljajo in oblikujejo vrsto ukrepov za njegovo izboljšanje. "Proti birokraciji se da boriti le s konkretnimi ukrepi," je poudaril.

Iz občinstva je bilo slišati tudi pomisleke o nevarnosti zlorab digitalnih omrežij, ki jih je Koprivnikar označil za obstoječe, vendar obvladljive. Kot je poudaril, se je treba naučiti, kako podatke bolje zaščititi, kar pa po njegovem mnenju ni vprašanje tehnologije, temveč razvoja. Varnostna kultura se mora izboljševati in tako tveganja sčasoma ne bodo višja kot pri običajnih načinih komunikacije in obdelave podatkov, je prepričan Koprivnikar.

Navezal se je tudi na področje inšpekcijskega nadzora, kjer po njegovih besedah z združevanjem inšpekcijskih nadzorov skrbijo za čim manjšo obremenitev nadziranih oseb. Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić je ob tem poudarila, da želijo inšpektorji delovati predvsem kot svetovalci.

"Naše poslanstvo ni izrekanje glob, ampak urejenost trga. Naš namen ni represija, temveč preventiva," je poudarila. Kot dokaz je izpostavila lanske inšpekcijske prekrškovne ukrepe, med katerimi je bilo od 7000 ukrepov le 1500 takšnih, ki so vključevali tudi globo.

Grlićeva je predstavila tudi novost za vse pravne osebe. Gre za samoocenjevanje, s katerim bodo podjetja lahko sama pregledala svoje poslovanje na enak način, kot bi to storil inšpektor, je pojasnila. Storitev bo prek spleta na voljo 24 ur na dan, z njo pa bodo lahko podjetja svoje poslovanje pregledala že pred nadzorom in se tako izognila morebitnim sankcijam. Prednosti samoocenjevanja je še več, med drugim bo v pomoč pri zagonu podjetja, je še pojasnila Grlićeva.