Kateri mediji NISO dobili finančne podpore države? Objavljamo seznam zavrnjenih, ki razkriva bistvo problema!

Kot kažejo zadnji dogodki v državi – na primer prav ujme in poplave, zaradi katerih se je ustavilo marsikaj – je eden od resnih problemov tudi kampanjskost in politično dodeljevanje sredstev.

To lahko vidimo v tem, da je Slovenija po osamosvojitvi zanemarila podjetje, ki je urejalo hudournike, da so vlade iz leta v leto zmanjševale ali drugače spreminjale višino sredstev za protipoplavne namene in podobno.

Vsem tem nameram je skupno to, da so podvržene vsakokratnim spremembam oblasti. Vsaka vlada si zastavi svoje projekte, a pogosto ne trajajo niti štiri leta.

Proti NATU, obenem pa z orozjem podpirate NATO vojno v Ukrajini!?

— MAhacic (@AhacicM) September 15, 2023

In tako se država razvija kampanjsko, sredstva pa pogosto delijo neracionalno in po političnih kriterijih. In to kljub demokraciji, ki menda vlada v državi.  

Tipičen primer je tudi dodeljevanje sredstev za financiranje programskih vsebin medijev.

Letos se je na redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2023 (JPR –MV–2023) po navedbah Ministrstva za kulturo prijavilo 130 popolnih, pravočasnih in v celoti dopolnjenih vlog - če ne štejemo še tiste, za katere na ministrstvu trdijo, da jih po elektronskem sistemu menda sploh niso dobili...

Če pogledamo seznam zavrnjenih medijev letos in ga primerjamo s seznamom tistih, ki so dobili lepe zneske v času Janševe vlade lahko takoj ugotovimo, da se odvisno od barve vlade v času desnih vlad poveča število sredstev za »desne« medije, v času »levih« vlad pa višina sredstev in število »levih« medijev.

Opazno je tudi, da se nekateri mediji sploh ne prijavljajo v obsobju vladanja določenih vlad, za sredstva prosijo le, ko so na oblasti njihove vlade.

Torej, zakaj se podpira Ukrajino?

— Mare_Mare (@MareDoli) September 16, 2023

Tokrat lahko vidimo, da mediji in založniki, ki so dobili izdatno podporo že v času prvega leta zadnje Janševe vlade, na primer Nova obzorja, Pro TV, Planet TV, Družina, Drušvo katoliških pedagogov, Dom Sv. Jožef, duhovno prostvetni center, Zavod Iskreni in drugi, ki spadajo v vplivne medije, ki so blizu SDS in NSi in so dobivali zneske tudi okoli 20.000 evrov, tokrat niso dobili niti centa.

So pa isti mediji dobili velike vsote, ko jih je ocejevala drugačna komisija na kulturnem ministrstvu leta 2021.

O razdelitvi proračunskega denarja, namenjenega pluralizaciji medijev ter podprtju kakovostnih vsebin, so leta odločali člani strokovne komisije Matej Makarovič, Borut Rončevič, Tamara Besednjak Valič, Jonatan Vinkler in Suzana Žilič Fišer.

Makarovič in Rončević sta že več kot desetletje tesno povezana z vladajočo stranko SDS in ji pomagata pri ustvarjanju medijske politike in utrjevanju strankarske ideologije.

Matej Makarovič, Borut Rončević in Tamara Besednjak Valič so tudi avtorji raziskave o odnosu medijev do vlade med korona krizo, ki jo je naročilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom razvpitega kulturnega ministra Vaska Simonitija.

Sesuli bodo javne zavode.

— Janez Posedi (@JanezPosedi) September 13, 2023

Po njihovem je raziskava potrdila to, na kar opozarjajo že dolgo časa - da »medijski prostor obvladujejo mediji naklonjeni levici«.

Nekateri, ki res niso niti levi in desni, pa seveda lahko postanejo neprimerni za sofinanciranje v obeh primerih.

Letošnji seznam prijaviteljev, ki letos »NISO bili predlagani za sofinanciranje« in ga tokrat prvič objavljamo, to znova dokazuje:

In kdo je tokrat odločal o dodeljevanju sredstev ter odločil, da zadevni programi (s seznama zgoraj) niso primerni za sofinanciranje?

Strokovno presojo in ocenjevanje vlog, ki so prispele na javni razpis je opravila Strokovna komisija za medije, ki so jo letos sestavljali dr. Jernej Kaluža, predsednik, ter člani in članice Katja Lihtenvalner, dr. Jernej Amon Prodnik, Boštjan Špetič in Bojan Veselinovič.

Seveda bodo trdili, da so njihove presoje zgolj »strokovne«, a vsi vemo, kako je s tem.

pic.twitter.com/ABaqekZh7P

— Janez Janša (@JJansaSDS) August 27, 2023

Izbrala jih je ministrica, ki prihaja iz stranke Levica.

V prejšnji vladi je podobno komisijo, le desnosučno sestavil minister iz vrst SDS.

In v tem je seveda problem.

Da bi bile takšne izbire res strokovne, bi jih morali sestavljati strokovnjaki izbrani ali z večjim političnim soglasjem, ali pa še bolje, strokovnjaki izbrani s strani drugih strokovnih organov, nevezani na stranke in politiko, strokovnjaki in javne osebnosti, ki spremljajo medije in jim je v interesu transparentno delovanje medijev.

Strokovnjaki tudi z mandatom, ki se razteza na več let in preko mandata posameznih strank ali vlad.

Sobota je za medije udaren dan. Časopisi imajo sobotne priloge, portali pa kolumne najbolj znanih imen, ki jih premorejo. Vse skupaj prežvečen dolgčas in tuljenje v isti rog.https://t.co/oO73AMlmvc
Levica je posebna zgodba levih trobil. Od Mladine, Dnevnika pa vse do štajerskega… pic.twitter.com/YFLUTnXew9

— Mitja Kunstelj (@mikstone1) September 16, 2023

Porabo javnih sredstev je potrebno umakniti pred odločanjem vsakokratnih vlad, ki jih zlorabljajo za nagrajevanje strankarskih interesov.

Tako, kot kažejo dobre prakse v tujini.

Če ne, bodo izbire samo na videz strokovne – in v resnici pogosto politične, nestrokovne in krivične.