REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako protiruska histerija spodbuja zavajanje Evropejcev z »ruskimi« droni

Kako protiruska histerija spodbuja zavajanje Evropejcev z »ruskimi« droniNepreverjena eksistencialna grožnja in pozivi k tako imenovanemu »zidu dronov« se uporabljajo za opravičevanje prizadevanj za remilitarizacijo celotnega bloka sedemindvajseterice in za zaviranje diplomacije. Vir: Posnetek zaslona, X

Je to ptica? Je to letalo? Je to zvita taktika za povečanje vojaške porabe?

Podobno kot je nedokazana nemška trditev, da so med ukrajinskimi tovornimi letali na strehi letališča v Leipzigu našli ruski dron, so tudi obtožbe na račun Moskve, glede domnevnih napadov z droni po vsej Evropi - le del dolge verige trditev brez dokazov.

Lanskoletno histerijo zaradi pojava domnevno ruskih dronov, ki je zajela Norveško, Dansko, Nizozemsko in Belgijo, je blok sedemindvajseterice izkoristil za krepitev in utrjevanje protiruskega stališča, zaradi katerega je vrgel stran na stotine milijard evrov, ki si jih ne more privoščiti, v orožje in konflikt, ki ga njegova izbrana stran (Ukrajina) ne more dobiti.

Od takrat je bilo porabljenih več deset milijonov evrov, ki jih je spodbudila domnevna »ruska grožnja«, ki se je izkazala za iracionalno, pretirano in kot posledica predvsem osebnih interesov, je zadevo komentiral RT International.

Najbolj bizaren strah glede nacionalne varnosti v novejši evropski zgodovini se je začel na letališču Kastrup v Københavnu 2. septembra lani.

Kot je poročal portal »Frihedsbrevet«, je zaposlena na letališču svojim nadrejenim povedala, da je videla dve brezpilotni letali, ki sta se približevala območju, in dodala, da »sta veliki, nista igrači«.

Letališče je bilo začasno zaprto in v nekaj urah so tudi iz Osla prišla poročila o podobnem vdoru brezpilotnih letal.

»Lahko rečem le, da je to v mojih očeh resen napad na dansko kritično infrastrukturo,« je takrat dejala danska premierka Mette Frederiksen. »Nikakor ne morem zanikati, da tukaj gre za Rusijo.«

Njen norveški kolega Gar Store je hipno prišel do podobnega zaključka. »Rusija je to pomlad in poletje trikrat kršila norveški zračni prostor,« je trdil. »Ne moremo ugotoviti, ali je bilo to storjeno namerno ali zaradi navigacijskih napak. Ne glede na vzrok to ni sprejemljivo.«

»Jasno je, da smo priča vzorcu nenehnih kršitev na naših mejah,« je tedaj dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. »Naša kritična infrastruktura je ogrožena. In Evropa se bo na to grožnjo odzvala z močjo in odločnostjo.«

Toda raziskovalci odprtih virov so vztrajali, da so bili domnevni vdori ruskih dronov že od samega začetka potegavščina. Izkazalo se je, da je bil »dron«, viden na letališču Kastrup, pravzaprav majhno enomotorno letalo. Podatki iz »Flight Radarja« so pokazali, da je eno takšno letalo – »Sokata TB-20 Trinidad« - takrat dvakrat preletelo glavno vzletno-pristajalno stezo letališča.

Spomnimo se zlagane trditve predsednice EK Ursule von der Leyen, da je njeno letalo med potovanjem v Bolgarijo septembra lani zadelo »motenje GPS-a«, in kako je bilo kljub temu, da je bila ta laž v nekaj dneh popolnoma zanikana, dovoljeno, da je tlela v službi njene politične agende.

Kje so bili opaženi droni? Kljub temu se je panika razširila po severni Evropi, saj so bili droni v prihodnjih dneh in tednih leta 2025 domnevno opaženi na naslednjih letališčih, vojaških oporiščih in infrastrukturnih lokacijah:

23. september: letališče Aalborg, Danska

24. september: letališče Aalborg, letališče Billund, Sonderborg, Esbjerg in Skridstrup, Danska

25. september: letališče Billund, Danska, pa tudi tovarna Thyssenkrupp v Nemčiji, Schleswig-Holstein, univerzitetni medicinski center, Kiel, baza Bundeswehra, Mecklenburg-Predpomorjanska

26. september: letalska baza Karup, letalska baza Skridstrup, baza polka Jutland Dragoon, Danska

27. september: letalska baza Orland, Norveška

28. september: letališče Bronojsund, Norveška, pa tudi Camp Boris, Danska

2. oktober: letališče München, Nemčija, letalska baza Elsenborn-Butgenbach, Belgija

3. oktober: letališče München, Nemčija

31. oktober: letališče Berlin-Brandenburg, Nemčija

2. november: letališče Bremen, Nemčija, pa tudi letalska baza Kleine Broegel, Belgija

6. november: letališče Göteborg, Švedska, letališče Bruselj, pristanišče Antwerpen

9. november: Letališče Liège, jedrska elektrarna Doel, Belgija

22. november: Letalska baza Volkel, Nizozemska

1. december: Irsko morje blizu Dublina med prihodom Vladimirja Zelenskega z letalom.

Policija po vsej severni Evropi je prejela na tisoče dodatnih poročil o brezpilotnih letalih od civilistov.

Samo na Danskem je bilo vloženih skoraj 6000 poročil o sumljivih brezpilotnih letalih.

Takole se je ruski predsednik Vladimir Putin odzval na obtožbe Nemčije glede incidenta z brezpilotnim letalom v Leipzigu. Putin vidi glavni razlog za to dejanje v katastrofalnih anketnih številkah nemškega kanclerja Friedricha Merza in prihajajočih volitvah, na primer v Saški-Anhalt. »Kanclerjeva notranjeoolitična situacija je težka,« je pomenljivo poudaril Putin.

Ruski predsednik je v povezavi z obtožbami o domnevno ruskih brezpilotnih letalih opozoril na »podtaknjene dokaze« in dejanja nemškega vodstva označil za »resno napako«, ki je po Putinovem mnenju »v nasprotju z interesi nemškega ljudstva«.

Kanal AUF1 je prevedel odlomek videoposnetka in zagotovil nemške podnapise:

Ali so brezpilotni letalniki sploh obstajali?

Ne le, da ni dokazov, da je bila Rusija povezana s temi »incidenti«, ampak tudi ni dokazov, da so bili brezpilotni letalniki sploh prisotni.

Nobene razbitine niso bile najdene, storilci niso bili identificirani in ni posnetkov brezpilotnih letalnikov, razen videoposnetka iz Københavna, ki prikazuje lahko letalo.

Čeprav je bila Mette Frederiksen prepričana, da je bila Danska žrtev »hibridnega napada«, je konec septembra vendarle priznala, da bi lahko obstajala »alternativna razlaga«.

Šest mesecev pozneje je šest vladnih virov za dansko televizijo TV2 povedalo, da »nimajo nobenih tehničnih dokazov, ki bi podpirali prepričanje, da je bila Danska žrtev hibridnega napada z brezpilotnimi letalniki«.

Viri »Frihedsbreveta« so prav tako prišli do podobnega zaključka, zaposlena na letališču, ki je poročala o prvem opažanju, pa je naposled priznala, da se je morda zmotila.

Toda letališke oblasti še vedno vztrajajo, da so bili 22. septembra na območju prisotni droni, vendar policija ni potrdila nobenih dronov, temveč le »poročila« o dronih.

Danske enote so 28. septembra nad oporiščem »Camp Boris« domnevno odprle ogenj na dron. Po preiskavi TV2 je bilo takrat edino letalo na območju - turbopropelersko potniško letalo.

Danska vojska je, če je poročanje TV2 pravilno, zaradi lažnega alarma skoraj sestrelila - civilno letalo.

Po zaslišanju prič in pregledu posnetkov nadzornih kamer je norveška policija 6. novembra zaključila preiskavo in sporočila, da »ne more ne potrditi ne zanikati, ali so bili droni v noči 23. septembra res videni«.

Prav tako niti nemška policija ni mogla potrditi nobene aktivnosti dronov, nizozemski uradniki niso identificirali nobene tovrstne grožnje, interni dokumenti pa navajajo, da »ni bilo znakov sabotaže ali napadov na vitalne objekte«.

Nizozemske in belgijske oblasti niso našle nobene verodostojne podlage za paniko, belgijski obrambni minister Theo Franken pa se je prejšnji mesec medlo opravičil, ker je poskušal posnetke policijskega helikopterja predstaviti kot dokaz zloglasne ruske zračne aktivnosti.

Mar so vsi - lagali?

Od vseh vpletenih držav so danski voditelji najbolj glasno trdili, da za domnevnimi droni stoji Rusija. Frederiksnova, obrambni minister Troels Lund Poulsen in pravosodni minister Peter Hummelgaard so domnevne incidente opisali celo kot »napade«, kljub dejstvu, da ni bilo nič napadenega in da ni bilo napadalcev.

»Verjamem, da je nova realnost ta, da sta Danska in Evropa pod vse bolj nasilnimi in pogostejšimi hibridnimi napadi,« je Frederiksnova dejala v televizijskem nagovoru 25. septembra. »In čeprav oblasti ne morejo ugotoviti, kdo stoji za hibridnimi napadi ... obstaja predvsem ena država, ki predstavlja grožnjo varnosti Evrope – in to je Rusija.«

Poplavo namigov in poročil lahko odpišemo bodisi kot množično histerijo bodisi – bolj prijazno – kot naravno reakcijo Evropejcev, ki so jih domači politiki in mediji prepričali, da Rusija načrtuje totalno vojno na Stari celini. Vendar pa je nekaj namigov o tem, zakaj bi Mette Frederiksen rada podžigala ta strah, mogoče najti v njenih dejanjih.

Takrat je bila Danska nekaj več kot leto dni v svojem zgodovinskem programu ponovnega oboroževanja. Potem ko je leta 2024 povečala vojaški proračun za 5,4 milijarde evrov, je Frederiksnova februarja lani napovedala, da se bodo obrambni izdatki do leta 2030 povečali z 2,4 na 3 odstotke BDP (od takrat so se povečali na 3,5 odstotka).

Do konca leta 2025 je Danska kupila na stotine oklepnih bojnih vozil, podpisala pogodbe za nove sisteme zračne obrambe, povečala letno število rekrutov in prvič v svoji zgodovini uvedla obvezno vojaško služenje za ženske.

Danska, je dejala Frederiksenova februarja lani, mora prestati »množično oborožitev«, ker »ne vemo, kaj (ruski predsednik Vladimir Putin) načrtuje, vemo pa, da sta on in Rusija v procesu oborožitve.«

Frederiksenova je to oborožitev ponovno omenila v svojem septembrskem nagovoru in izjavila, da »dogodki zadnjih nekaj dni le poudarjajo, kako pomembno je (nezaslišano oboroževanje)«.

Danska je takrat predsedovala EU, Mette Frederiksen pa je dodala, da bo domnevna grožnja brezpilotnih letal v ospredju srečanja voditeljev Evropske unije v Københavnu in da si bodo prizadevali za »graditev pravega zidu proti brezpilotnim letalom«.

»Zid EU« proti brezpilotnim letalom: Frederiksnova je držala besedo. Evropska komisija v svojem »Načrtu obrambne pripravljenosti«, objavljenem 16. oktobra lani, navaja, da bo »Evropska pobuda za obrambo pred brezpilotnimi letali« - tako imenovani »zid proti dronom«, ki ga sestavljajo senzorji in prestrezniki - delovala vzdolž vzhodnih meja bloka z Rusijo in Belorusijo do leta 2027.

Droni so še naprej prevladovali tudi na dnevnem redu vrha Evropskega sveta v Bruslju decembra.

»Evropski svet ostro obsoja vse nedavne hibridne napade na Evropsko unijo in njene države članice,« je zapisano v izjavi, objavljeni po srečanju. »Glede na okrepljeno hibridno kampanjo Rusije in Belorusije poziva k pospešenim prizadevanjem za krepitev odpornosti, zaščito kritične infrastrukture in ... odločno povečanje obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030.«

Nič od tega ne kaže, da bi Danska zrežirala paniko zaradi dronov, da bi upravičila svojo remilitarizacijo ali prodala Evtopski uniji pregrešno dragi »zid dronov«. Obe pobudi sta bili takrat že v teku.

Namesto tega sporni dogodki ponazarjajo, kako so danski in uradniki EU videli priložnost, da kriza ne bi izginila, in ohranili domnevno grožnjo dronov, čeprav so se njihove lastne policijske sile, milo rečeno, trudile, da bi jo podprle.

A brez uspeha.

»Kriza dronov« v Belgiji: Mette Frederiksen ni bila edini voditeljka iz držav EU, ki je sredi panike videla priložnost.

Potem ko so bile policijske telefonske linije med septembrom in decembrom preplavljene z več kot 550 prijavami o dronih, je belgijski obrambni minister Theo Franken zaobšel standardni postopek zbiranja ponudb, da bi odobril nakup sistema za odkrivanje in motenje dronov v vrednosti 50 milijonov evrov.

Preiskava belgijske radiotelevizije VRT je nato razkrila, da nobeno od poročil o dronih ni bilo verodostojno, Frankena pa je opozicija kritizirala, ker je delil sliko »drona« nad bruseljskim letališčem, za katerega se je izkazalo, da je šlo za policijski helikopter. VRT je razkrila tudi, da je ministrstvo za obrambo ignoriralo opozorila belgijskega finančnega inšpektorata in kupilo detekcijske antene po napihnjeni ceni, Franken pa je zdaj predmet preiskave državnega tožilstva v Bruslju.

Ta debakel spominja na afero Agusta-Dassault. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja sta obrambna izvajalca Agusta in Dassault plačala 4 milijonov evrov podkupnin, da bi si zagotovila pogodbe brez razpisa za transportne helikopterje AV109 in opremo za elektronsko bojevanje.

Po razkritju je škandal privedel do kazenske obsodbe belgijskega obrambnega ministra Guya Koema in zunanjega ministra ter generalnega sekretarja Nata Willyja Klassa.

So domnevni ruski droni prestrašili EU?

Skoraj osem mesecev po tem, ko so nad Københavnom opazili prve »drone«, se kriza še vedno uporablja po vsej Evropi. V začetku maja, dolgo potem, ko je bila grožnja razkrita na Danskem, Norveškem, v Belgiji in na Nizozemskem, je nizozemsko ministrstvo za obrambo napovedalo, da bo »brez predhodnega razpisa ali obvestila zaradi nujnosti krize« naročilo približno 900 »elektrooptičnih naprav za ciljanje« za uporabo proti dronom.

Na vprašanje belgijskega parlamenta aprila, je Franken vztrajal, da za poročila »ni druge verjetne razlage« razen ruskih dronov in da je edini način, da to dokažemo ali ovržemo, vlaganje v tehnologijo obrambe pred droni. »Dokler nimate sredstev za odkrivanje in nevtralizacijo dronov, je razumljivo, da ne morete takoj predložiti fizičnih dokazov,« je dejal zakonodajalcem.

Pa vendar Nizozemci in Belgijci ne dovolijo, da bi jih pomanjkanje dokazov ustavilo pri iskanju obrambnih pogodb, ki so si jih politiki na hitro sklenili, kot izhod iz te »krize z droni«.

Hkrati je malo verjetno, da bi EU posredovala in ustavila potrošnji denarja za »obrambo pred ruskimi droni«.

Cenzorska in paranoična medijska industrija EU je idealno okolje za širjenje lažnih novic, dokler to ustreza bloku 27 držav.

Spomnimo se na primer zlagane trditve predsednice EK Ursule von der Leyen, da je njeno letalo med potovanjem v Bolgarijo septembra lani zadelo »motenje GPS-a«, in kako je bilo kljub temu, da je bila ta laž v nekaj dneh popolnoma zanikana, dovoljeno, da je tlela v službi njene politične agende.

Protiruska histerija je gonilna politična sila v EU in voditelji bloka sedemindvajseterice očitno ne bodo dovolili, da bi policijske in medijske preiskave ustavile predstavo, ugotavljajo raziskovalci odprtih virov.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke