Kako EU ureja helikoptersko nujno medicinsko pomoč in kako Slovenija

Helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP) je na ravni Evropske unije (EU) primarno urejena preko uredbe Evropske komisije št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012. 

Strokovnjaki pa opozarjajo, da trenutno v Sloveniji ne dosegamo standardov v skladu s predpisi EU.

Uredba tako ureja tehnične zahteve in upravne postopke za letalske operacije na področju EU, vključno s operacijami helikopterske nujne medicinske pomoči, ki je opredeljena kot »operacija komercialnega zračnega prevoza«.

Glavna zahteva v dotičnem poddelu J je, da se helikopterji »za operacije HNMP uporabljajo le, če ima operator odobritev pristojnega organa.« To odobritev pa pridobita tako, da »deluje v kategoriji CAT in ima spričevalo letalskega prevoznika AOC CAT v skladu s Prilogo III (del ORO)« ter da »pristojnemu organu dokaže skladnost z zahtevami iz tega poddela«. 

Tako opredeljuje, kako se operacije HNMP izvajajo, pri čemer zahteva, da izvajalci (oz. operaterji) dosegajo iste standarde, kot komercialni potniški promet. EU tako daje možnost vsaki članici posebej, da se odloči, na kakšen način bo izbrala izvajalca, pri čemer ne daje prioritete ne državni ali zasebni družbi, ne civilni, ali vojaški organizaciji. 

Evropske zahteve

Dalje uredba narekuje, da mora biti vsa vgrajena namenska medicinska oprema odobrena v skladu z drugo uredbo ES št. 1702/2003, da morajo imeti dvosmerno komunikacijsko opremo, da morajo izpolnjevati operativne minimume za operacije HNMP. 

Helikopter mora imeti podnevi najmanj dva člana posadke in sicer enega pilota in enega člana tehničnega osebja, medtem ko ponoči morata biti v helikopterju dva pilota (razen v posebnih primerih). Celotna posadka (letalska in medicinska) mora imeti skladne certifikate o usposobljenosti in CRM (Crew Resource Managment) tečaj z veljavno licenco.

Uredba pokriva tudi dajanje navodil medicinskim potnikom in drugemu osebju HNMP, informacije in dokumentacije, zmogljivosti operativnih baz, ter oskrbo z gorivom.

Na ravni EU nadzor nad izvajanjem civilnih, komercialnih letalskih operacij izvaja Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA). 

Slovenska zakonodaja

Slovenija, kot članica EU, mora upoštevati zakonodajo EU, tudi na področju HNMP. Primarni zakonodajni dokument v Sloveniji je Pravilnik o pogojih izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči, ki je bil nazadnje spremenjen leta 2016, ko je konec leta pričel veljati. Podpisala ga je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

V skladu s pravilnikom lahko HNMP aktivira dispečer pristojnega dispečerskega centra zdravstva, enota nujne medicinske pomoči na kraju nesreče ali zdravnik v bolnišnici, ter regijski center za obveščanje. HNMP izvajata enota helikopterske nujne medicinske pomoči in helikopterski prevoznik, pri čemer je omenjena enota »sestavni del mreže javne zdravstvene službe«. 

Helikopterski prevoznik pa enoti HNMP zagotavlja: »helikoptersko bazo, helikopter, helikoptersko posadko in izvedbo helikopterskega prevoza v skladu z dovoljenjem za izvajanje letalske dejavnosti«, pri čemer mora biti »organiziran tako, da za namene HNMP zagotavlja delujoči helikopter s posadko in nadomestni helikopter s posadko«.

Pri tem mora zagotoviti take pogoje dela, da je helikopter v normalnih pogojih in preko celotnega leta pripravljen za polet v največ petih minutah; ta čas je lahko daljši, ko »ima zagotavljanje varnosti prednost«. 

Helikopterji, namenjeni za HNMP, morajo biti opremljeni s predpisano medicinsko in letalsko opremo, pri čemer se morajo uporabljati »zgolj za namene HNMP ali gorskega reševanja«. Med določbami v pravilniku je tudi, da nadzor nad delom enote HNMP izvajajo v skladu s pravilnikom o nujni medicinski pomoči, medtem ko delo helikopterskega prevoznika poteka »v skladu z letalskimi predpisi«. 

Nejasnost te določbe pa po mnenju strokovnjakov omogoča zaobidenje evropske zakonodaje, ki med drugim določa, da mora imeti helikopter, namenjen za HNMP, tudi EASA certifikat o predelavi in plovnosti.

HNMP je sedaj financirana iz državnega proračuna, pri čemer se razrez finančnih sredstev »določi z dogovorom med ministri, pristojnimi za policijo, za obrambo in za finance«. 

Med državno in civilno sfero

V času vlade Mira Cerarja, ko so oblikovali sedaj veljavni pravilnik, so se pogovarjali, ali bodo organizirali HNMP kot komercialno, civilno dejavnost, kot v večini evropskih držav, ali bodo še nadaljevali isti način izvajanja HNMP preko policije in Slovenske vojske. 

Na 52. redni seji, ki je potekala 10. septembra 2015, so tako imeli možnost, »da se helikopterski reševalni prevozi v sklopu dejavnosti HNMP in medbolnišnični prevozi opredelijo kot t.i. komercialna dejavnost, kar pomeni katerokoli letalsko operacijo proti plačilu ali drugi protivrednosti, ki je na voljo javnosti ali se, ko ni na voljo javnosti, opravlja med operatorjem in odjemalcem.«

Za izvajanje take dejavnosti bi morali nato izvesti javni razpis, preko zdravstvenega ministrstva, na katerem bi izbrali najugodnejšega ponudnika. 

Vseeno je pristojno ministrstvo za zdravje (pod pritiskom vojske in policije, opozarjajo poznavalci razmer) predlagalo, »da se helikopterski reševalni prevozi v sklopu dejavnosti HNMP in medbolnišnični prevozi še naprej izvajajo z državnimi zrakoplovi oziroma zrakoplovi Policije in Slovenske vojske,« pri čemer »se financirajo iz proračunskih sredstev na način, ki ne zahteva dodatnih sredstev«.

A da to ne drži popolnoma, je bilo razvidno v lanskem letu, ko je vlada morala dvakrat nameniti dodatna sredstva Slovenski vojski za izvajanje HNMP. Vse skupaj je lansko leto vlada SV namenila 1.716.671 evrov za izvajanje HNMP.

Po mnenju vlade so s takim pravilnikom tudi zadostili zakonodaji EU, ki »ne preprečuje izvajanja te dejavnosti policiji ali vojski, vendar morajo tudi ti subjekti zagotoviti enakovreden standard pri izvajanju teh operacij kot ostali komercialni operaterji,« so zapisali v odgovoru na poslansko vprašanje Nade Brinovšek leta 2015. 

A strokovnjaki opozarjajo, da trenutno v Sloveniji ne dosegamo standardov v skladu s predpisi EU.

Naslednjič pišemo o tem, ali policija in Slovenska vojska dejansko zagotavljata enakovredne standarde kot komercialni operaterji.