REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako EU uporablja javnomnenjske ankete za ustvarjanje lažne podpore

Kako EU uporablja javnomnenjske ankete za ustvarjanje lažne podporeZdi se, da je raziskava Eurobarometra narejena po meri, da bi zagotovila odgovore, ki si jih Bruselj želi. Vir: Posnetek zaslona, X

Notranji anketarji Evropske unije so ugotovili, da njihovi državljani v veliki večini podpirajo odločitve, sprejete v Bruslju, in si želijo več tega, kar jim daje EU. Ni potrebno veliko raziskovanja, da bi se odkrilo, da nekdo ponareja podatke.

Najpomembnejši rezultati najnovejše raziskave Eurobarometra slikajo rožnato sliko življenja v EU.

Kar 75 odstotkov vprašanih vidi EU »kot kraj stabilnosti v nemirnem svetu«, ceni njen »prispevek k varovanju miru in krepitvi varnosti«, »velika večina Evropejcev« pa si želi globlje integracije in več moči za Bruselj, da bi se »soočil z globalnimi izzivi«, medtem ko sta obramba in varnost njihova glavna prednostna naloga.

Kaj je Eurobarometer?

Raziskava Eurobarometra, ki se izvaja dvakrat letno od leta 1973, naj bi zagotovila pregled javnega mnenja v celotnem bloku: katere politične pobude državljani podpirajo, katerim nasprotujejo in kako se počutijo glede življenja v Uniji, njene širitve, centralizacije in integracije.

V vsaki državi članici je anketiranih približno 1000 ljudi, čeprav se to število razlikuje.

V Nemčiji na primer anketirajo 1500 ljudi, v manjših državah, kot so Ciper, Luksemburg in Malta, pa 500 ljudi.

Eurobarometer financira in upravlja Evropska komisija (EK), kar je prvi znak, da bi lahko bil zasnovan tako, da bi dosegel rezultate, ki si jih Komisija pod taktirko Ursule von der Leyen želi. Način, kako anketarji Eurobarometra postavljajo svoja vprašanja, to še bolj očitno poudari.

Vodilna vprašanja: V zadnji anketi Eurobarometra so anketirance vprašali: »Na katere od naslednjih vidikov bi se morala EU osredotočiti, da bi okrepila svoj položaj v svetu?«

Obramba in varnost sta se uvrstili na vrh z 39 odstotki, sledila pa energetska neodvisnost s 35 odstotki.

Komisija je nato objavila te rezultate in zatrdila, da »državljani menijo, da bi se morala EU za okrepitev svojega položaja v svetu osredotočiti na obrambo in varnost ter energetsko neodvisnost«.

V resnici Evropejci ne zahtevajo, da se EU osredotoči na ta vprašanja.

Namesto tega izbirajo s seznama odgovorov – vključno z »konkurenčnostjo«, »vrednotami EU« in »podnebnimi ukrepi«, ki so vsi predstavljeni kot krepitev položaja EU v svetu.

Anketirancev EK ne sprašuje, ali bi morala biti ta področja v pristojnosti nacionalne ali lokalne vlade.

Dejstvo, da se ti odgovori popolnoma ujemajo s prednostnimi nalogami politike sedanjega vodstva EU, verjetno ni naključje.

Vir: Posnetek zaslona, X

Obramba in varnost sta bili v zadnji anketi predstavljeni kot možnost, saj EU trenutno sprošča pravila o primanjkljaju, da bi povečala porabo za obrambo, in državam članicam ponuja 150 milijard evrov posojil za proizvodnjo in nabavo orožja.

Najnovejša anketa Eurobarometra, objavljena aprila, je pokazala, da so bile »dezinformacije« glavna skrb anketirancev, prav v času, ko je EU med volitvami na Madžarskem in v Bolgariji uvedla pravila cenzure in promovirala svojo pobudo »Ščit demokracije« v imenu boja proti omenjenih »dezinformacij«. Tokrat se »dezinformacija« ni pojavila kot možnost med zahtevanimi odgovori.

Z nadzorom vprašanj - Komisija nadzoruje odgovore.

Upravljanje z rezultati: Anketiranci so bili tudi vprašani, katere »vrednote« bi moral po njihovem mnenju zagovarjati Evropski parlament, in so imeli na voljo za odgovore seznam, ki je vključeval »mir«, »demokracijo« in »varstvo človekovih pravic«.

Toda ni jim bilo pojasnjeno, kaj ti nejasni pojmi pomenijo, niti niso bili vprašali, ali je Evropski parlament te ideale ustrezno izpolnil.

Namesto tega so jih iz Eurobarometra preprosto prosili, naj s seznama izberejo svoje najljubše pozitivne fraze.

Nemška politologinja Elisabeth Noel-Neumann je desetletja kritizirala Eurobarometer zaradi teh in podobnih vprašanj. Leta 1993 je trdila, da takšna formulacija »razkriva le pozitivno, ne pa tudi negativne strani reakcije javnega mnenja«.

Najnovejša anketa na primer trdi, da si »73 odstotkov Evropejcev želi, da bi imela (EU) več sredstev za spopadanje z globalnimi izzivi«. Vendar pa je študija nemškega inštituta Max Planck iz leta 2012 ugotovila, da imajo anketiranci navado, da običajno odgovorijo »strinjam se«, »zato lahko anketa z uporabo le pozitivno ali negativno formuliranih izbir med odgovori - usmeri rezultate v želeno smer«.

V tem primeru so anketirance vprašali, ali se strinjajo z izjavo »Evropska unija potrebuje več sredstev (denarja torej) za soočanje s trenutnimi globalnimi izzivi«. Namesto tega bi jih morali prositi, naj izberejo med tem in nečim, kot je: »Izvršna pooblastila Evropske unije bi morala biti omejena«.

Odpravljanje neskladij: V prejšnjih različicah Eurobarometra je Komisija eksperimentirala z bolj neposrednimi vprašanji, vendar je ta pristop opustila, ko je prejela odgovore, ki ji niso bili všeč.

Leta 2010 je EU ravnokar sprejela Lizbonsko pogodbo, ki je spodkopala pravico veta držav članic, pooblastila Evropski svet za sprejemanje odločitev o zunanji politiki in ustvarila funkcijo, ki jo danes zaseda Kaja Kallas.

Sporazum je bil sporen in se je soočil s širokim nasprotovanjem nacionalističnih in evroskeptičnih strank po vsem bloku.

Irska je bila edina država, ki je pogodbo dala na referendum, kjer jo je leta 2008 zavrnilo 53,4 odstotka proti 46,6 odstotka volivcev. Neomajna, proevropska irska vlada je leto kasneje javnost prisilila k drugemu referendumu, Lizbonska pogodba pa je začela veljati decembra 2009.

Poleg tega je Eurobarometer državljane vprašal, ali »na splošno menite, da je članstvo (naše države) v Evropski uniji dobra stvar?«. Ko je manj kot polovica (49 odstotkov) odgovorila pritrdilno, je vprašanje izginilo iz prihodnjih anket. Podobno so anketirance leta 2010 vprašali, ali »nagnjeni k zaupanju« EU. Ko je le 42 odstotkov odgovorilo, da zaupajo, 47 odstotkov pa, da ne, je bilo vprašanje tiho opuščeno.

Danes Komisija postavlja veliko bolj posredna vprašanja.

Najnovejši Eurobarometer sprašuje: »Ali EU pri vas povzroča na splošno zelo pozitivno, dokaj pozitivno, nevtralno, dokaj negativno ali zelo negativno podobo?« Ko so predstavljeni ti odtenki sive, se odzivi nagibajo k »dokaj pozitivnim« (42 odstotkov) ali »nevtralnim« (33 odstotkov).

Neizvoljeni voditelji EU parliamenta uporabljajo namišljene ankete. Če te dosežejo enomestno priljubljenost, napovedujejo vojno, opozarjajo kritiki na družbenem omrežju X. Vir: Posnetek zaslona, X

Pripoved proti realnosti: Te pozitivne rezultate nato ponavljajo tudi bruseljski mediji, zato je »Politico« pred kratkim poročal, da »Evropejci sprejemajo EU sredi vse večje teme v svetu«.

Vendar pa se z zaostrovanjem gospodarskih in socialnih razmer v EU prepad med rezultati naročenih anket in realnostjo še naprej povečuje.

Proevropski voditelji Francije in Nemčije uživajo stopnjo zaupanja med volivci pod 20 odstotki, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je še bolj prezirana. Glede na neodvisno anketo, objavljeno marca, je von der Leynova najmanj priljubljena politična osebnost v Evropi z stopnjo odobravanja -17.

Medtem je Guardian ugotovil, da skoraj tretjina volivcev v bloku sedemindvajseterice zdaj podpira »skrajno desne«, proti-establišmentske in evroskeptične stranke, kar je več v primerjavi s pet odstotki leta 1995.

Sredi te krize zaupanja postane očiten pomen Eurobarometra za neizvoljene člane Evropske komisije.

Ne obstaja zato, da bi nepristransko ocenjeval javno mnenje, temveč da bi ustvaril legitimnost, ki jim je vse bolj primanjkuje.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke