REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako obratuje dvorec kraljice Ursule: Avtoritarni nadzor in dobro plačana delovna mesta za »ožji krog«

Kako obratuje dvorec kraljice Ursule: Avtoritarni nadzor in dobro plačana delovna mesta za »ožji krog«Von der Leynova je »obsedena s tem, da pokaže, da drži vse niti v svojih rokah« in se »nenehno vpleta v reševanje najnovejših kriz, tudi ko te presegajo njene pristojnosti«, so se neimenovani diplomati EU pritožili Bloombergu. Vir: Posnetek zaslona, X

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je svojega osebnega svetovalca za komunikacije nagradila s stalno zaposlitvijo v medijskem oddelku Komisije – poteza, ki razkriva, kako v resnici deluje birokracija EU in kako je von der Leynova ustvarila sebi podrejene dvorjane v Bruslju.

Kolegij komisarjev von der Leynove – gre za 27 neizvoljenih birokratov, ki vodijo izvršilno vejo oblasti EU – se je sestal v začetku tega tedna in odobril imenovanje Jensa Flosdorffa za novega »direktorja za komunikacije z državljani« Unije.

Flosdorffu je bila ta vloga dodeljena po »postopku, ki je temeljil na zaslugah in z zelo močno konkurenco«, je komisija zapisala v izjavi. Vendar pa je Flossdorfa na ta položaj po poročanju portala Raporter, ki spremlja dogajanje v EU, pripeljala neposredno Ursula von der Leyen, pri kateri je več kot dve desetletji služil kot »osebni svetovalec za komunikacije«.

Novo delovno mesto Flosdorffu prinaša letno plačo v višini 216.000 evrov, ki je večinoma oproščena davka, z dodatnimi dodatki in ugodnostmi.

Na svojem novem položaju bo Flosdorff vodil »dejavnosti Komisije, povezane s komunikacijo z državljani in analizo javnega mnenja«, piše v oglasu za to delovno mesto, ki ga je morala Komisija zakonsko objaviti, preden je donosno in udobno delovno mesto podelila oprodi von der Leynove. Opis nalog najbrž vključuje oblikovanje kampanj, namenjenih mladim, in naročanje anket Eurobarometra, vendar ostale zadolžitve sploh niso jasne. Sophia Eriksson Waterschoot, ki trenutno opravlja to funkcijo kot vršilka dolžnosti, »ni hotela povedati, kaj to delo vključuje«, ko so jo novinarji vprašali.

Waterschootova je prevzela funkcijo, potem ko je bil prejšnji direktor za komuniciranje z državljani, Stefan De Keersmaecker, konec lanskega leta imenovan za »direktorja političnega komuniciranja«. Razlike med tema dvema vlogama niso jasne; obe mesti vključujeta odgovornost za kampanje na družbenih omrežjih, analizo medijev in javnega mnenja ter promocijo sporočil Evropske komisije (pri čemer ena stran deluje kot ekipa za »hitro odzivanje«, druga pa organizira dolgoročnejše kampanje).

Nekdanji predsednik Evropskega sveta Charles Michel je njen slog vodenja opisal kot »izjemno avtoritaren«. Obkrožena s »tesno povezanim« krogom svetovalcev – večinoma Nemcev, vključno s Flosdorffom – nad katerimi izvaja strog nadzor; tako je von der Leynova svoje komisarje znižala na raven zgolj administratorjev, katerih mnenja in kritike le redko segajo dlje od njenih svetovalcev.

Oba direktorja vodita ločena oddelka znotraj Generalnega direktorata Komisije za komunikacije in skupaj upravljata ekipo približno 500 ljudi. Direktorat ima letni proračun v višini 116 milijonov evrov (brez plač) in ni edini oddelek za komuniciranje znotraj Komisije: večina od 41 generalnih direktoratov Komisije ima tudi lastne interne ekipe za odnose z javnostmi in oblikovanje podobe, ki včasih sodelujejo z oddelki Direktorata za odnose z javnostmi in politično komuniciranje.

Kot da vse to samo po sebi ne bi bilo dovolj zapleteno, noben od teh oddelkov ne piše govorov za Ursulo von der Leyen. Ta naloga je zaupana njenemu osebnemu piscu govorov, Lorenzu Biondiju, ki je v sredo sporočil, da odstopa s položaja.

Biondi zapušča Komisijo, da bi se zaposli na Inštitutu za mednarodne odnose, italijanski organizaciji za analizo javnih politik. Vendar pa to ni preprost prehod iz javnega v zasebni sektor. Delo Inštituta za mednarodne odnose, ki se osredotoča na Evropo, skoraj v celoti financira Evropska komisija.

Na vrhu te birokratske strukture je von der Leynova utrdila svojo moč.

Njene poteze segajo dlje od zgolj imenovanja zvestih sodelavcev na donosne, dolgoročne položaje: leto je začela z imenovanjem 26 komisarjev, ne da bi seznam najprej predstavila Evropskemu parlamentu, poleg tega pa je namerno zadržala dokumente o proračunu in strategiji notranjega trga pred državami članicami do nekaj ur pred njihovo objavo, s čimer je preprečila kakršno koli razpravo o njih.

Nekdanji predsednik Evropskega sveta Charles Michel je njen slog vodenja opisal kot »izjemno avtoritaren«.

Obkrožena s »tesno povezanim« krogom svetovalcev – večinoma Nemcev, vključno s Flosdorffom – nad katerimi izvaja strog nadzor; tako je von der Leynova svoje komisarje znižala na raven zgolj administratorjev, katerih mnenja in kritike le redko segajo dlje od njenih svetovalcev.

Von der Leynova je ob tem »obsedena s tem, da pokaže, da drži vse niti v svojih rokah« in se »nenehno vpleta v reševanje najnovejših kriz, tudi ko te presegajo njene pristojnosti«, so maja ameriški tiskovni agenciji Bloomberg potožili neimenovani diplomati EU.

Nekatere ambicije vodje Komisije so velike – zavzemala se je za ustanovitev obveščevalne službe, ki bi bila podrejena njenemu kabinetu, in podprla francosko-nemški načrt, da bi se šefici diplomacije Kaji Kallas odvzela določena pooblastila na področju zunanje politike.

Druge hotenja von der Leynove so bolj so malenkostna, celo banalna.

Na dan inavguracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa lani naj bi vsak komisar pod administracijo von der Leynove prejel stroga navodila Flossdorfa: njihove komunikacijske ekipe so smele na družbenih omrežjih posredovati le sporočilo, ki ga je von der Leynova poslala Trumpu, brez lastnih komentarjev.

Vse to ponazarja dve značilnosti Evropske komisije pod vodstvom von der Leynove.

Prvič, z delovnimi mesti, ki zagotavljajo krasno zaposlitev za vse življenje, približno tridesetimi komunikacijskimi oddelki in mrežo medsebojno povezanih raziskovalnih centrov, je to glomazen organizem, katerega reforma bi zahtevala napor cele generacije.

Drugič, z na volitvah nikoli izvoljeno predsednico EK, ki nadzoruje domala vse - od imenovanj na funkcije in objav na družbenih omrežjih do zunanje politike in zbiranja obveščevalnih podatkov -, predstavlja avtokracijo, ki je tako nezdružljiva z njeno lastno demokratično retoriko, da potrebuje celo 43 komunikacijskih pisarn, da bi ta protislovja upravičila javnosti.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke