nedelja, 22. december 2024 leto 29 / št. 357
Juncker in Cerar o "uri resnice za EU"
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in slovenski premier Miro Cerar sta ob Junckerjevem obisku v Sloveniji danes razpravljala o prihodnosti EU. "Tu stojiva dva prepričana Evropejca, Evropejca, ki se zavedata, da je za EU prišla ura resnice," je na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju po pogovorih poudaril Cerar.
Juncker je dan pred prihodom v Slovenijo v Evropskem parlamentu predstavil predloge za reformo unije v obliki bele knjige. Na podlagi tega dokumenta je pred nami "leto intenzivnih, tudi iskrenih pogovorov o tem, kako naj gremo naprej", je poudaril Cerar. "Verjamem, da bo to zares leto resnice za EU," je dodal.
Sam se zavzema za Evropo prihodnosti, je poudaril. "Ne želim si, da bi se EU in Evropa vračala nazaj v čase, ki so pripeljali do hudih posledic za vse nas, v čase, ko nismo bili dovolj povezani, ko so bili med državami konflikti. Zato menim, da moramo skupaj najti odgovore na tiste ideje, ki jih danes nekateri ponujajo kot poenostavlj, ene populistične rešitve, ki nas razdvajajo, Evropo pa skušajo peljati nazaj v prvo polovico 20. stoletja," je dejal slovenski premier.
Še pred tem pa se mora EU po njegovem na kratek rok posvetiti učinkovitejši implementaciji oziroma izvedbi že dogovorjenega, predvsem na področjih varnosti in nezakonitih migracij. Brez tega "napredek na drugih področjih ne bo možen", je poudaril Cerar. "Na daljši rok pa si ne želimo, da bi ostali, kjer smo, temveč si želimo bolj povezane, še trdnejše unije, ki ima večje ambicije in želi iti naprej," je dodal.
Juncker, ki je priznal, da je bil v mladih letih federalist, je medtem poudaril, da mora EU zaključiti integracijo, vendar pa "nikoli ne bo država". Kot je poudaril, mora EU delovati ne proti narodom in državam članicam, ampak skupaj z njimi.
"To je pomembno za male države članice. Te imajo enake pravice kot velike članice in tudi enako dostojanstvo. To dostojanstvo moramo ohraniti," je prepričan prvi mož Evropske komisije.
Polaskal je Sloveniji, da je vplivna članica unije, čeprav je majhna. "V majhnih državah članicah ljudje ne verjamejo, da ima njihova država vpliv. Rad bi sporočil Slovencem, da Slovenija ima vpliv in da je Slovenija pozitiven akter v EU," je poudaril.
Juncker je dejal, da predlogov iz bele knjige nikomur ne vsiljujejo, temveč jih dajejo v javno razpravo. Pričakuje široko razpravo o predlaganih scenarijih, pri čemer računa, da bodo v njej sodelovali tudi slovenska vlada, parlament in civilna družba.
Slovenski premier in šef Evropske komisije sta govorila tudi o drugih temah, med drugim o nadzoru na notranjih mejah unije, vključenosti mladih, brexitu in vprašanju terana. Cerar je znova izrazil slovensko nestrinjanje z ohranjanjem nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo in dodal, da je Slovenija pri tem vprašanju naletela "na velik posluh predsednika Evropske komisije".
Glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško je Juncker dejal, da zagovarja spoštovanje odločitve arbitražnega sodišča, k temu pa poziva tudi vpletene strani. "Verjamem, da bodo vsi spoštovali odločitev arbitražnega sodišč," je bil odločen.
Evropska komisija
Evropsko komisijo (Commission européenne, European Comisson) sestavlja 28 komisarjev, ki pokrivajo posamezna področja. Izvaja iniciativno in izvršilno funkcijo, upravlja s financami in predstavlja ter zastopa administracijo EU. Komisarje (predstavnike komisije s strani držav članic) predlagajo nacionalne vlade za mandat petih let (evropski parlament kandidate izpraša in potrdi), vendar so v svojem delu neodvisni in imenovani s strani Evropskega sveta. Sedež ima v Bruslju (Belgija). Po Lizbonski pogodbi je komisiji dodan še podpredsednik, ki je obenem tudi Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko. Evropska komisija predlaga akte, o katerih nato glasujeta Svet EU in Evropski parlament, izvršuje politike skupnosti, upravlja in izvaja proračun EU, skrbi za izvajanje zakonodaje EU in deloma zastopa EU po svetu, vendar ne posega v skupno zunanjo in varnostno politiko - SZVP, kjer odločanje poteka na medvladnem nivoju.
Evropski svet
Evropski svet (Conseil européen, European Council) sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic in predsednik Evropske komisije. Je vrhovni politični organ EU, ki oblikuje splošne politične smernice razvoja EU. Odločitve sprejema praviloma na podlagi konsenza. Zaseda vsaj dvakrat letno. Po Lizbonski pogodbi Evropski svet izvoli svojega predsednika - ta ne sme biti njegov član - za mandat dveh let in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja. Leta 2009 so ta položaj dodelili Belgijcu Hermanu Van Rompuyu, trenutno pa svoj mandat opravlja Poljak Donald Tusk. Evropski svet imenuje tudi položaj visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Evropski svet mora tudi s soglasjem predlagati člane Evropske komisije. Evropskemu svetu pomaga generalni sekretariat Evropskega sveta. Pomembno je ločevati med inštitucijami Evropski svet, Svet Evrope (ni organ EU) in Svet Evropske unije.
Evropski parlament
Evropski parlament (Parlement européen, European Parliament) sestavljajo neposredno izvoljeni poslanci (od leta 1979), ki prihajajo iz držav članic. Je nadzorni in posvetovalni organ, ki klasično zakonodajno funkcijo izvaja v omejenem obsegu, torej le skupaj s Svetom EU. Poslanci se združujejo glede na strankarsko pripadnost in ne na nacionalni osnovi. Parlament potrdi predsednika Evropske komisije in nato še celotno Komisijo. V soodločanju s Svetom Evropske unije glasuje o Evropskih zakonodajnih aktih, razen pri SZVP, ki deluje na medvladnem nivoju. Sedež Evropskega parlamenta je v Strasbourgu, evropski parlament pa deluje tudi Bruslju in Luksemburgu. Evropskih poslancev je trenutno 751, med njimi 8 Slovencev.
Svet Evropske unije
Svet Evropske unije (Conseil de l'Union européenne, Council of the EU) sestavljajo ministri držav članic. Z Evropskim parlamentom si deli zakonodajno funkcijo in zastopa interese držav članic. Odločitve sprejema s konsenzom ali kvalificirano večino, odvisno od področja dela. Vsaka država članica predseduje Svetu za dobo šestih mesecev. Srečujejo se v Bruslju, razen aprila, julija in oktobra, ko zasedajo v Luksemburgu.
Svet Evropske unije združuje ministre s posameznih področij (kmetijstvo, trgovina, zunanja politika, itd.) in sprejema evropske zakonodajne akte, večinoma v soodločanju z Evropskim parlamentom. Njegovo delovanje usmerja predsedstvo Sveta Unije, ki se zamenja vsakih šest mesecev. Izjema je področje zunanje politike in varnostne politike, kjer to izvajanje politike prevzame visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko.
Sodišče Evropskih skupnosti
Sodišče Evropskih skupnosti (Cour de justice des Communautés européennes, Court of justice of the European Communities) sestavlja 28 sodnikov (po en iz vsake države članice, z mandatom šestih let) in 8 pravobranilcev, ki jih imenujejo nacionalne vlade, vendar s soglasjem vseh članic. Opravlja sodni nadzor nad vsemi akti Komisije in Sveta EU, nadzoruje članice, ali delujejo v skladu s pogodbami in dogovori. Zagotavlja spoštovanje prava s pravilnim tolmačenjem in uporabo pogodb. Sodišče Evropske skupnosti ni pristojno za SZVP.
Pogodba o evropski uniji (Lizbonska pogodba) pozna Sodišče. Sodišče je pristojno za poravnavo pravnih sporov med državami članicami, institucijami EU, podjetji in posamezniki. Nekatere odločitve so lahko v prostojnosti nižjih sodišč.
Poleg sodišča Evropskih skupnosti poznamo tudi nižje Splošno sodišče posebno specializirano Sodišče za uslužbence EU, ki razsoja v sporih med EU in zaposlenimi v njenih institucijah.
Računsko sodišče
Računsko sodišče (Cour des comptes européenne, Court of Auditors) izvaja nadzor nad porabo EU sredstev. Ima 25 sodnikov z mandatom šestih let. Sedež ima v Luksemburgu. Inštitucija skrbi za neodvisno zunanjo revizijo. Tako preverja pravilnost vseh prihodkov ter pravilnost in zakonitost vseh odhodkov in ocenjuje finančno poslovodenje. Revizija prispeva k izboljšanju upravljanja sredstev EU v interesu evropskih državljanov.
S poročili in mnenji, predvsem z letnim poročilom, pomaga proračunskim organov pri nadzoru proračuna EU. Tako pomembno vpliva na odločitev Evropskega parlamenta na podelitev razrešnice Evropski komisiji glede izvrševanja proračuna. Računsko sodišče je sestavljeno iz 28 predstavnikov držav članic, ki imajo 6-letni mandat.
Evropska centralna banka
Evropska centralna banka (Banque centrale européenne, European central bank) vodi denarno politiko EU enotne skupne valute – evra in izvaja centralni nadzor. Sedež ima v Frankfurtu. Cilj centralne banke je ohranjanje monetarne stabilnosti v evroobmočju z zagotavljanjem nizke in stabilne inflacije cen življenjskih potrebščin. ECB je neodvisna institucija, ki je bila ustanovljena z uvedbo evra leta 1998 za vodenje monetarne politike. To izvaja s pomočjo Izvršnega odbora in sveta ECB.
Vir: Predstavitve institucij EU/Wikipedia