Je hrvaška vlada poskušala pritiskati na POP TV?

Pritiski na nekatere slovenske medije iz tujine se očitno nadaljujejo. Najprej je bila na udaru Mladina, zoper katero je protestirala madžarska veleposlanica v Ljubljani, saj naj bi menda s svojo naslovnico žalila madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana. 

Toda sedaj je tudi POP TV objavila, da je pod določenimi pritiski zaradi objave podatkov o prisluškovanju hrvaških obveščevalcev v Sloveniji.

Spletni portal je prejšnji teden objavil, da je za prisluhe slovenski agentki in arbitru odgovorna hrvaška obveščevalna služba SOA, oziroma njen agent Davor Franić, znan tudi kot »Davor mehanik.«

Podatke o tem je sicer za televizijo N1 prvi razkril novinar bosanskega Žurnala Avdo Avdić. Novinar istega portala je nedavno odkril tudi afero o »obveščevalnem vpadu« Hrvaške v BiH in poskus novačenja državljanov BiH, ki imajo začasno prebivališče v Sloveniji za obveščevalno dejavnost Hrvaške. Ob intervjuju glede te zgodbe pa je nato »mimogrede« razkril tudi delo hrvaških obveščevalcev v Sloveniji.

Podatki o tem so bili najverjetneje pridobljeni iz bosanskih obveščevalnih virov.

Hrvaška vlada je nato skušala preko posrednika vplivati na POP TV, da ne bi prišlo do razkritja, kdo naj bi stal za prisluhi v arbitraži med Slovenijo in Hrvaško, poroča portal 24ur.com.

Prav tako naj bi Hrvaška s prisluškovanjem nadzirala tuje novinarje.

Hrvaška uradno sicer zanika informacije o prisluškovanju in trdi, da je zgodba izmišljena.

A postavlja se vprašanje, »zakaj bi se hrvaška stran tako trudila vplivati na tuj medij in preprečiti zgodbo, za katero - brez dokazov - trdijo, da je izmišljena«, opozarjajo na POP TV, in za nocoj napovedujejo nadaljnja razkritja nekaterih vpletenih v prisluhe.

Hrvaška zavrača vsakršno odgovornost za prisluhe sicer nedovoljenih pogovorov med slovensko agentko in arbitrom med arbitražo leta 2015. Te prisluhe so sicer prvi objavili srbski, nato pa hrvaški mediji.

Hrvaška je po razkritju prisluhov sporočila, da odstopa od arbitraže, ker da je ta "nepovratno kompromitirana«. Arbitražno sodišče je kljub temu sprejelo odločitev, da je Slovenija storila prekršek, a ne take narave, da ne bi moglo sprejeti končne odločitve. Hrvaška kljub temu vztraja, da je iz arbitraže izstopila in ne priznava niti končne razsodbe iz leta 2017.

Kot je danes na portalu objavil novinar POP TV Jure Tepina, so večer pred objavo imena in fotografije hrvaškega obveščevalca Franića v uredništvo dobili klic, v katerem so jih prosili in jim predlagali, naj prispevka ne objavijo.

»Lobist, ki nas je kontaktiral, se niti ni zavedal razsežnosti, prav tako ni poznal glavnega naročnika poskusa pritiska na slovenski neodvisen medij. Namero, da zgodbo objavimo, je vedel izjemno majhen krog ljudi, zgolj dva novinarja na POP TV, in Hrvaška je to lahko izvedela le s prikritimi obveščevalnimi metodami,« je prepričan Tepina.

Poleg tega je »član uprave ene najpomembnejših hrvaških medijskih hiš in dober prijatelj številnih hrvaških politikov skušal prepričati ali celo podkupiti direktorja tuje multinacionalke, da ta pritisne na POP TV,« je zapisal Tepina. Na portalu so tudi objavili posnetek tega pogovora.

V zvezi s temi razkritji se je nedavno odzval tudi predsednik slovenske vlade. Pojasnil je, da je na zaprtem delu seje šef Sove pojasnil situacijo, kar so slišali, pa je po Šarčevih besedah zaskrbljujoče.

»Skrbi nas, če je to način delovanja v EU«, je po seji vlade v zvezi z navedbami, da so slovenskemu sodniku in agentki med arbitražnim postopkom prisluškovali hrvaški obveščevalci, dejal premier Marjan Šarec.

Po Avdićevih besedah je hrvaški obveščevalec Davor Franić, ki je poznan tudi kot »mehanik Davor« iz afere novačenja Bosancev za tihotapljenje orožja, stal tudi za nezakonitim snemanjem slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in agentke Simone Drenik.

To je prvi indic, da ni res, da naj bi Jerneju Sekolcu, nekdanjemu slovenskemu sodniku pri Stalnem arbitražnem sodišču za meddržavne spore v Haagu in slovenski agentki pri sodišču Simoni Drenik prisluškovala ameriška ali nemška obveščevalna služba.

»Vodja kabineta hrvaške obveščevalne službe Davor Franjić je človek, ki je deloval na ozemlju EU. V Sloveniji so nezakonito prisluškovali agentko, ki jih je zastopala glede Piranskega zaliva, nato pa so bili objavljeni prepisi. V to afero je vmešan Davor Franjić, človek, ki ima v BiH stike tako v levih kot desnih strankah,« je navedel Avdić.

Mehanik Davor je sicer znan iz afere novačenja salafistov za tihotapljenje orožja v BiH.

»Ne bom konkreten, ker gre za sistem nacionalne varnosti in obveščevalne službe in ni modro preveč govoriti, a moram povedati, da je bil na seji vlade prisoten direktor Sove, ki je razložil situacijo širše na Balkanu kot tudi v zadevi,« je dejal Šarec.

Dejal je, da je bilo tisto, kar so slišali zaskrbljujoče. »Po eni strani smo zadovoljni, ker obveščevalna služba dobro dela, po drugi strani nas lahko skrbi, če je to način delovanja znotraj EU in če je to odnos med državami, ki naj bile prijateljske,« je dodal Šarec.

Premier je še poudaril, da je dejstvo, da je arbitražni postopek končan in da je bil pogoj za vstop Hrvaške v EU. »Zato nas tisto, kar smo danes izvedeli, ni navdalo z optimizmom, kar se tiče sosedskih odnosov,« je dejal in dodal, da bo Slovenija še naprej delovala v evropskem duhu.

Sekolec in Drenikova sta, potem ko so bili poleti leta 2015 razkriti prisluhi, odstopila, Hrvaška pa je sporočila, da je arbitražni postopek o meji s Slovenijo tako kompromitiran, da ne bo sprejela arbitražne razsodbe o meji. Kdo je prisluškoval Sekolcu in Drenikovi, doslej ni bilo znano, pojavljala pa so se ugibanja, da bi lahko za prisluhi stali nemški ali ameriški obveščevalci.

Kam bo to privedlo, ni težko oceniti. Implementacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško namreč vodi Šarčev svetovalec Damir Črnčec, ki pa je, kot smo že poročali, prepričan, da je hrvaška zunanja politika nepopravljivo »bizantinska.«

Po drugi strani pa je bolj res, da se je Hrvaška med dvema slabima možnostima - izgubo ugleda zaradi kršitve sporazuma ali pristankom na de facto izgubo ozemlja, ki ga je smatrala za »svoje« in bi ga v večji meri celo lahko dobila, če bi bilo med Slovenijo in Hrvaško razsojeno zgolj po črki mednarodnega prava - odločila za manj slabo možnost. Torej - za kršitev sporazuma.

Prav to, ne pa »bizantinskost« Hrvaške je bila osnova za sedanje težave Slovenije. Hrvaška je res odstopila od arbitražne pogodbe povsem verolomno, toda ker je bila že v EU in zvezi NATO, je Slovenija izgubila vzvod za pritisk na Hrvaško, izstop od mednarodne pogodbe pa je bil za Hrvaško povezan zgolj z manjšim padcem mednarodne reputacije.

Vendar so v slovenski vladi očitno prepričani, da je Hrvaška ravnala - »bizantinsko.«

Bolj verjetno pa je, da bi tako, kot je ravnala Hrvaška, ravnala vsaka racionalna država, če bi morala izbirati med delno izgubo reputacije in predvsem zelo realno izgubo nadzora nad delom morskega akvatorija.