Jazbec obsodil Arharjeve navedbe o oškodovanju v sanaciji bank

Odhajajoči guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je v odprtem pismu predsedniku republike Borutu Pahorju obsodil besede njegovega svetovalca Franceta Arharja, da se bo moral vsak kandidat za guvernerja opredeliti do sanacije bank in da je urad "oškodovane v sanaciji" pozval k razmisleku o poravnavi. "Takšna poteza je nedopustna," meni Jazbec.

"Do danes noben sodni ali kakršenkoli drug uradni postopek ni potrdil očitkov, da je bila v sanaciji bank leta 2013 in 2014 storjena kakršnakoli nepravilnost, ali da je prišlo do nezakonitega oškodovanja kogarkoli. Prav tako niso bili predstavljeni nobeni dokazi, ki bi utemeljeno kazali na kakršnekoli nepravilnosti v postopkih Banke Slovenije," je v pismu zapisal Jazbec.

Iz urada predsednika republike so se na Jazbečevo pismo danes odzvali s posredovanjem Arharjevega odgovora na dopis društva Mali delničarji Slovenije (MDS) v zvezi s problematiko pravnega položaja imetnikov kvalificiranih obveznosti bank z dne 12. februar letos. V njem je svetovalec predsednika države Arhar kot zanimivo označil idejo o iskanju izvensodne rešitve glede imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Kot je zapisal, bi jo kazalo analizirati in preučiti ter primerjati z rešitvami v nekaterih drugih državah EU.

Arhar je v pismu MDS tudi zapisal, da bi bila analiza ideje o izvensodni rešitvi zanimiva in poučna morda tudi zato, ker je sama nadnacionalna supervizija Evropske centralne banke, ki je začela delovati novembra 2014 in je neposredno odgovorna za t.i. sistemske banke, že v prvem letu delovanja ugotovila, da je bančna praksa v posameznih državah monetarne unije zelo različna in bo potrebno desetletje ali več, da se bo poenotila.

Po Jazbečevih besedah je nedopustno, da iz urada prihajajo trditve o nepravilnostih pri sanaciji oz. o oškodovanju nekdanjih imetnikov podrejenih instrumentov in delnic bank. Arharjeve navedbe so lahko razumljene kot nedvoumna obsodba posameznikov, ki so sodelovali pri sanaciji bank. "Posredna diskreditacija Banke Slovenije in posameznikov je nedopustna, saj v celoti ignorira razloge, ki so zahtevali ukrepanje," je izpostavil guverner.

Ker Pahorja po Jazbečevem odhodu za člana evropskega enotnega odbora za reševanje bank čaka izbira novega kandidata, je Arharjeve navedbe o tem, do česa se bo moral opredeliti vsak nov kandidat, možno razumeti kot pritisk na Banko Slovenije in na kandidate. Takšno prejudiciranje in izključevanje kandidatov na podlagi pavšalnih in neutemeljenih zaključkov je po Jazbečevem prepričanju nedopustno.

Pahorja je tako pozval, naj "ne dopušča rušenja zaupanja v institucije države". Ker je Arhar v izjavi, objavljeni v današnjem Delu, navedel tudi, da so iz urada predsednika republike oškodovanim v sanaciji bank poslali pismo, v katerem je Arhar zapisal mnenje, da bi veljalo razmisliti o poravnavi, Jazbec pričakuje tudi odziv ministrstva za finance.

"Nedopustno je, da urad zagovarja partikularne interese nekdanjih imetnikov podrejenih instrumentov in delnic bank ter popolnoma zanemari legitimne interese davkoplačevalcev, ki smo prispevali k uspešni sanaciji bančnega sistema," je ocenil Jazbec. Napoved poravnav se ob tem lahko tudi razume kot namera, da se ustavi vse postopke za iskanje odgovornosti za razmere, ki so botrovale sanaciji.

Guverner je izpostavil, da Banka Slovenije na kakršnokoli poravnavo ne more pristati. Če pa urad priporoča poravnavo nekdanjih imetnikov v razmerju do države, pa je opozoril, da je to lahko problematično z vidika postopkov pravne pomoči, med drugim pa lahko negativno vpliva tudi na aktualna pogajanja, ki jih z Evropsko komisijo glede privatizacije NLB vodi vlada.

Jazbec je spomnil, da je ustavno sodišče oktobra 2016 potrdilo, da so členi zakona o bančništvu, ki so bili pravna podlaga za sanacijo, v skladu z ustavo. Je pa naložilo zakonodajalcu, da mora sprejeti zakon, ki bi uredil učinkovito sodno varstvo imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ta pa s sprejemom zakona zamuja skoraj leto dni.

Oglasili so se tudi v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), ki je decembra 2013 vložilo prvo pobudo za oceno ustavnosti spornih določb zakona o bančništvu. Kot so zapisali, jih žalosti, da se jih ob iskanju rešitev za nastale razmere očitno poskuša zaobiti. Predsednik VZMD Kristjan Verbič se je v neformalnih pogovorih večkrat strinjal z Arharjem, da bi morali problematiko spornih izbrisov rešiti s poravnavo, vendar pa pobuda prihaja v času, ki morebitnih pogajanj, usklajevanj in poravnave v praksi ne omogoča, je spomnil na trenutne politične razmere.

Posredna diskreditacija Banke Slovenije in posameznikov, ki so sodelovali v postopkih sanacije bančnega sistema, se zdi Jazbecu problematična tudi v kontekstu groženj, ki jih prejema. Ta teden je namreč prek sporočil SMS na službeni telefon prejel več groženj, neznanec grozi tudi njegovim otrokom.

Premierka v času sanacije bank Alenka Bratušek je danes predsednika Pahorja, predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Mira Cerarja in predsednika DZ Milana Brgleza pozvala, naj "ostro obsodijo" grožnje Jazbecu. Ogorčena je, da tega doslej ni storil nihče od njih, je zapisala v javnem pismu.

"Vašo obsodbo groženj in nastop, v katerem bi se postavili v bran guvernerju, pa še najbolj pogrešam zato, ker guverner ni tisti, ki je banke spravil na kolena, da smo jih potem morali sanirati," je zapisala in sklenila: "Grožnje torej danes prejemajo tisti, ki so zatečeno stanje reševali."