REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Janša uvaja »žalitev veličanstva«: Ministrstvo za pravosodje kritike vlade izenačuje z zločinci in teroristi

Janša uvaja »žalitev veličanstva«: Ministrstvo za pravosodje kritike vlade izenačuje z zločinci in teroristiTea Jarc in Dikaučičevi poskusi ustrahovanja. Vir: Twitter

Slovenska vlada pod taktirko Janeza Janše in SDS očitno ni zadovoljna zgolj z neposrednim in posrednim nadzorom najpomembnejših, predvsem elektronskih medijev, pač pa si želi svobodo govora omejiti tudi z zaostrovanjem kazenske zakonodaje.

Gre za dopolnitev tretjega odstavka 135. člena KZ-1 tako, da se bodo osumljenci 'kaznivega dejanja grožnje proti najvišjim predstavnikom države in njihovim bližnjim' preganjali po uradni dolžnosti in ne več na predlog.

Pravosodno ministrstvo namreč pripravlja prenovo kazenske zakonodaje.

Kot je razvidno iz predloga novele, ki je že objavljen med vladnimi gradivi, bi se kaznivo dejanje grožnje po uradni dolžnosti začelo preganjati, če je grožnja izrečena »zoper koga od najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana državnega sveta, člana vlade, sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča ali zoper njegovega bližnjega«.

O tem so nekateri mediji že poročali, vendar pri tem niso bili pozorni na tisti del navedb ministrstva, v katerem fizične grožnje na ministrstvu za pravosodje nonšalantno izenačujejo z verbalnim deliktom.

Obrazložitev spremembe 135. člena KZ
Minister za pravosodje Marjan Dikaučič se navdušuje nad dansko, s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice - neskladno zakonodajo.
Kaznivo dejanje grožnje bi se po uradni dolžnosti začelo preganjati, če je grožnja izrečena »zoper koga od najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana državnega sveta, člana vlade, sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča ali zoper njegovega bližnjega«.

Zakon se spreminja na podlagi opozorila MNZ, da naj upoštevajo sklep, ki sta ga sprejela Odbor Državnega zbora za pravosodje in Odbor Državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo na skupni nujni seji dne 19. 2. 2021 ob obravnavi točke dnevnega reda »Stopnjevanje sovražnosti, izključevanja ter napadov proti posameznikom in organizacijam na podlagi njihovih vrednot, prepričanje ali svetovnega nazora« ter glede na javno znane grožnje politikom v zadnjem času.

S petim sklepom namreč odbora »predlagala Ministrstvu za pravosodje dopolnitev obstoječega kaznivega dejanja grožnje na način, da se grožnje s smrtjo predsedniku države Republike Slovenije, predsedniku Vlade Republike Slovenije, predsedniku Državnega zbora, predsedniku Državnega sveta, ministrom, poslancem Državnega zbora Republike Slovenije, državnim svetnikom, ustavnim sodnikom in drugim državnim funkcionarjem ter njihovim družinskim članom preganjajo po uradni dolžnosti, brez predloga oškodovanca«.

Gre za dopolnitev tretjega odstavka 135. člena KZ-1 tako, da se bodo osumljenci 'kaznivega dejanja grožnje proti najvišjim predstavnikom države in njihovim bližnjim' preganjali po uradni dolžnosti in ne več na predlog.

Ta člen se sedaj sicer glasi: »Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.«

Torej bi se pregon po uradni dolžnosti začel tudi v primeru groženj svojcem visokih predstavnikov države.

Protesti v Ljubljani, 27.04.2021
Še eno geslo, ki bi lahko bilo kmalu interpretirano kot poskus ustrahovanja državnih uradnikov... Vir: Insajder.com

Razlog za to naj bi bilo – sicer z dokazi nepodprto – »intenziviranje groženj poslancem in drugim visokim predstavnikom države Republike Slovenije v zadnjem času.«

Ali to pomeni, da slovensko ministrstvo za pravosodje ne vidi razlike med kaznivimi dejanji groženj, terorizmom, kaznivimi dejanji zoper ustavo in »razžalitvami«? Očitno res.

Omenjene spremembe je sicer zahtevala stranka SDS, predvsem poslanec Branko Grims in t. i. notranji minister Aleš Hojs.

Iz predloga novele je razvidno, da na pravosodnem ministrstvu niso mogli najti podobne zakonske ureditve v drugih državah Evropske unije.

»Posebnega kaznivega dejanja oziroma njegove oblike, ki bi se nanašala na funkcionarje, avstrijski kazenski zakonik ne določa,« zapiše ministrstvo.

Nato pa izpostavi, da v Avstriji in Nemčiji poznajo posebno obliko kaznivega dejanja prisiljenja visokih državnih predstavnikov, da zaradi sile in grožnje nekaj storijo ali opustijo.

Pri tem ministrstvo za pravosodje, ko navaja podobno ureditev v drugih državah, izpostavi primer Danske in v isti sapi navaja in meša grožnje ter »razžalitve«.

»Poglavij in določb, ki vključujejo kazniva dejanj grožnje in razžalitve, je v danskem kazenskem zakoniku precej. V 13. poglavju zakonik obravnava kazniva dejanja zoper ustavo in vrhovne organe ali terorizem hladnokrvno zatrdi Dikaučičevo ministrstvo.

Kako prosim?

Ali to pomeni, da slovensko ministrstvo za pravosodje ne vidi razlike med kaznivimi dejanji groženj, terorizmom, kaznivimi dejanji zoper ustavo in »razžalitvami«?

Očitno res.

»Oseba, ki napade javnega uslužbenca z žalitvami, zmerjanjem ali drugimi žaljivimi besedami ali kretnjami, se v skladu s 121. členom zakonika kaznuje z denarno kaznijo ali s kaznijo zapora do največ šest mesecev. Postopek v tem primeru sproži javni tožilec,« navaja predlog ministrstva za pravosodje danski kazenski zakonik.

Kako bi bili videti dve proslavi - skupaj ?
Smrt korupciji! Ali je tudi to grožnja, ki leti na predsednika vlade? Vir: Twitter
Dovolj bi bilo že, da se funkcionar - Janša, Hojs, Tonin... - izreče, da se je čutil napadenega, vznemirjenega, utesnjenega in ustrahovanega, morda v povezavi s svojim svetovnim nazorom.

Omenjena navedba seveda nima prav nobene logične povezave s 135. členom slovenskega KZ.

Kajti povsem jasno je, da predstavljajo napadi na življenje, telo ali prostost neke osebe eno kaznivo dejanje, medtem ko je vprašanje razžalitve nekaj povsem drugega.

Toda povsem mogoče je še nekaj – da bodo tožilstva, s primernimi tožilci seveda, navedbo o prepovedi »ustrahovanja« ali »vznemirjenja« z namenom napada na »življenje, telo, prostost ali veliko premoženje« funkcionarjev interpretirala tako, da se bodo v zaporu znašli tudi protestniki.

Potreben je le tožilec, ki bo glasno kritiko predsednika vlade, na primer na Kredarici, ocenil za poskus ustrahovanja ali celo poskusa prisile in odvzema prostosti državnemu funkcionarju.

Dovolj bi bilo že, da se funkcionar - Janša, Hojs, Tonin... - izreče, da se je čutil napadenega, vznemirjenega, utesnjenega in ustrahovanega, morda v povezavi s svojim svetovnim nazorom.

Če bi se takšna praksa uvedla v Sloveniji, bi to seveda pomenilo, da bi lahko bili kaznovani vsi, ki danes protestirajo proti vladi in njenim višjim predstavnikom »s kretnjami« (npr. sredinec) in »žalitvami« grozijo, kot to razume oblast.

Gre za ponovno uvajanje delikta »žalitve veličanstva skozi stranska vrata.«

Toda težava je v tem, ker se povsem konkretno v stranki SDS že od lani zavzemajo za pregon tistih, ki na protivladnih protestih vzklikajo »smrt janšizmu«.

SDS zaradi tega tudi neprestano pritiska na državne tožilce.

Bo to dovolj za kazenski pregon? Vir: Twitter

V tem primeru pa ne gre za konkretno grožnjo, pač pa dejansko za kritiko in nasprotovanje družbenemu pojavu, za katerega so značilni rušenje temeljev pravne države, korupcija, šovinizem in nasprotovanje temeljnim vrednotam Slovenije in EU.

Prav tako obstaja nevarnost, da bi se nekakšno »prisiljenje« lahko nanašalo tudi na proteste in kritike, saj bi tožilstva lahko zavzela stališče, da tudi protestna dejanja predstavljajo »grožnje politikom« z namenom, da se vpliva na spremembo njihovih odločitev.

Zakaj sicer ministrstvo za pravosodje pri spremembi zakona, ki spreminja samo način pregona navaja primere izenačevanja verbalnih deliktov in napadov na državne uradnike?

Pri tem je pravosodno ministrstvo, ki ga vodi minister iz kvote SMC Marjan Dikaučič, ki kazenski zakonik prireja za potrebe enostavnejšega pregona groženj politikom, pred petimi leti z novelo kazenskega zakonika določilo, da se mora tudi pregon zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (razžalitev, žaljiva obdolžitev, opravljanje…) začeti na zasebno tožbo in da to velja tudi za uradne osebe.

S tem so uradne osebe pred petimi leti izgubile privilegij pregona zgolj na podlagi predloga ali ovadbe in ta privilegij sedaj Janševa vlada - znova obuja.

Pri tem ne smemo pozabiti, da se je v Sloveniji po srečanju med predsednikom vlade in protestniki na Kredarici v državnih medijih zgodil pomemben, a nevaren premik.

Janša na Triglavu
Bo lahko Janez Janša v prihodnosti Teo Jarc zaradi njenih domnevnih žalitev in občutka ustrahovanja na preprost način spravil pred sodnike in v zapor? Vir: Posnetek zaslona

Tako na POP TV (in portalu 24ur.com) kot na RTV Slovenija so ostre besede Tee Jarc na račun predsednika vlade Janeza Janše opisali z besedo »žalitve«, medtem ko so Janševe resnične žalitve, da so protestniki norci iz Polja ocenili zgolj kot »zbadljivke.«

Zato obstaja resna nevarnost, da se bo sprememba slovenske zakonodaje glede pregona uradnih oseb končala tako, da se bodo kritične besede na račun predstavnikov vlade interpretirale kot »žalitve« ali celo »grožnje« z namenom »prisiljevanja« v spremembo določenih ukrepov, zaradi česar bodo kritiki kaznovani.

Teo Jarc bi morda lahko v podobni situacij v prihodnje morda zato, ker je s svojim glasom, besedami in kretnjami »užalila« predsednika vlade Janeza Janšo preganjali kot – teroristko.

In prav to volilna baza SDS celo zahteva, ko aktivistko neprestano žali s skrajno prostaškimi izrazi.

Vse to bi Janez Janša, ki je v preteklosti že večkrat dal tožilcem predloge za pregon novinarjev zato, ker so ga menda razžalili – lahko dosegel zgolj s predlogom državnemu tožilcu. Pred petimi leti so uradne osebe izgubile privilegij pregona zgolj na podlagi predloga ali ovadbe in ta privilegij sedaj Janševa vlada - znova obuja.

Vse to bi Janez Janša, ki je v preteklosti že večkrat dal tožilcem predloge za pregon novinarjev zato, ker so ga menda razžalili – lahko dosegel zgolj s predlogom državnemu tožilcu.

Sprememba 135. člena zakona je zato še en uvod v represijo zoper kritike sedanje vlade.

Pri tem številne organizacije in celo sodišča niso zapisale ničesar kritičnega o takšnem mešanju verbalnih deliktov in kaznivega dejanja grožnje.

Predlog sprememb je bil namreč poslan Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, Sodnemu svetu, Sodniškemu društvu, Vrhovnemu državnemu tožilstvu, Državnotožilskemu svetu, Društvu državnih tožilcev Slovenije, Generalni policijski upravi, Varuhu človekovih pravic, Odvetniški zbornici, Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, Evropski pravni fakulteti Nove univerze, Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Agenciji za trg vrednostnih papirjev, Uradu za preprečevanje pranja denarja, Slovenski antidoping organizaciji, Javnemu zavodu Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant in predstavnikom nevladnih organizacij.

Prav bi bilo, da vendarle preberejo vladne predloge – in se odzovejo.

Da ne bodo že jutri obtoženi zaradi žalitve njegovega veličanstva – Janeza Janše ali drugih visokih uradnikov slovenskega dvora.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek