Janez Janša v bosanskem loncu: »Spreminjanje meja pomeni vojno v regiji in verižno reakcijo po vsej Evropi!«

Poročanje bosanskih medijev o tem, da se slovenski predsednik vlade v »non-paperju«, (se pravi uradno sicer »neobstoječem« dokumentu, ki naj bi ga dobil v roke predsednik Sveta EU Charles Michel), zavzema za dokončanje razpada Jugoslavije, je izzvala različne odzive v regiji in svetu.

V Sarajevu se je oglasilo veleposlaništvo ZDA in ponovilo svojo privrženost celoviti BiH.

Bosanski mediji medtem opozarjajo, da bi razpad Bosne in Hercegovine pomenil novo vojno.

A v času predsedovanja?

— Bžidar Nvak (@NovakBozidar) April 12, 2021

Bolj pozitivni odzivi prihajajo iz Srbije in Republike Srbske.

Nekateri analitiki Janšev »non paper« vidijo kot dokaz, da počasi prodira spoznanje o potrebi po spoštovanja volje narodov na Balkanu, kjer bo potrebno Srbom tudi nekaj omogočiti, ne pa samo jemati.

Znano je sicer, da srbski politiki pogosto napovedujejo možnost odcepitve Republike Srbske od BiH oziroma razpad BiH.

Milorad Dodik, srbski član predsedstva BiH je na zasedanju parlamenta Republike Srbske 10. marca letos dejal, da »evropski politiki sedaj odprto govorijo o možnosti mirnega razpada BiH« in dodal, da bo sam osebno zahteval referendum o tem v »letu ali dveh«.

Bosanski mediji se sklicujejo na neimenovanega predstavnika iz Bruslja, ki je povedal, da se v birokratskih krogih pogovarjajo o ponovnem zagonu trgovine z ozemljem. Tako naj slovenski premier ne bi bil osamljen v prizadevanjih za redefiniranje državnih meja na Balkanu.

To naj bi po pisanju Politicki.ba podpirale tudi Madžarska, Hrvaška in Poljska, naklonjenost pa naj bi izražali celo Avstrija in Francija.

Slednja je med pogovori Vučića in Thacija izrazila nevtralnost.

Karte se odpirajo.

— Janez (@crazyhorse65) April 12, 2021

Na pisanje v medijih se je že odzval Janša, ki je na družbenem omrežju zapisal, da se je z Michelom srečal lani in da bi mu zato le »stežka kar koli fizično predal februarja ali marca letos.«

Janša poudarja, da Slovenija sicer išče rešitve za razvoj regije in evropsko perspektivo držav zahodnega Balkana, »s takimi zapisi pa se ravno ta cilj skuša onemogočiti.«

Medtem pa Stranka demokratske akcije (SDA), največja stranka Bošnjakov opozarja, kot prenaša Evroactiv, da »se morajo politiki v EU, ki želijo mirno razdružitev BiH in spreminjanje meja na Zahodnem Balkanu zavedati, da se to ne bo nikoli zgodilo in da bodo edina posledica vojne v regiji ter verižna reakcija po vsej Evropi.«

Po poročanju portala Politicki.ba naj bi se Janez Janša zavzemal za spremembo meja Srbije in Kosova glede na načrt Vučić - Thaci.

Gre za načrt, ki ni bil nikoli objavljen in ni jasno, ali res obstaja.

Obenem pa naj bi omenjal možnost odcepitve Republike Srbske od Bosne in Hercegovine, združitev z Albanci poseljenih delov Črne gore in Severne Makedonije z Albanijo ter v končnici tudi priključitev zahodne Hercegovine - Hrvaški.

Gre za zaokroževanje mej držav po »etničnem načelu.«

Po poročanju necenzurirano.si naj bi večji del tega dokumenta nastal v Budimpešti, sodelovala pa naj bi tudi Slovenija, vsaj kot pošiljateljica in podpornica predlaganih rešitev.

Janšev načrt je kontroverzen.

Po eni strani je korak naprej, ker odpira možnost širšega spreminjanja meja od tistega, ki ga zagovarja večina članic EU (ki želijo le »skrajšanje« ozemlja Srbije in njen pristanek na izgubo Kosova), po drugi strani pa odpira tako dolgo vrsto problemov, da je umeščanje tega vprašanja v obdobje slovenskega predsedovanja EU zagotovo preveč kolosalen korak in zato – diplomatska napaka.

Torej, medtem ko se mi ubadamo s cepljenjem in debato o maskah in zaprtjih, so na Gregročičevi začeli demontirati prijateljsko državo.....Kacin je bil v funkciji mrtve mačke na mizi. https://t.co/Icqgs9WK5y

— Jasmina Držanič (@D_Jasmina) April 12, 2021

Veliko bolje bi bilo pomagati Severni Makedoniji in Bolgariji, da rešita probleme glede priznanja makedonskega jezika (in odpraviti blokado pogajanj Skopja z EU s strani Sofije) in nuditi pomoč Beogradu in Prištini pri iskanju rešitve, ki bi vsaj srednjeročno omogočila miroljubno koeksistenco Kosova in Srbije v okviru EU.

Tudi BiH ima še veliko težav s prilagajanjem pravnega reda.

Kar se tiče spreminjanja meja je težava v tem, da te ideje niti srbski predsednik Aleksandar Vučić doslej nikoli ni upal javno predstaviti niti v Srbiji, čeprav naj bi nekakšne načrte delitve Kosova menda kazal celo francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu.

Na delitev Kosova ne bi pristali kosovski Albanci, po drugi strani pa ta ideja nima večinske podpore niti v Srbiji.

Zato je iskanje rešitve, po kateri Srbija ne bi priznala Kosovo kot popolnoma neodvisno državo, po drugi strani pa bi s Kosovom, katerega de facto neodvisnost od Srbije bi priznavala imela urejen odnos - veliko produktivnejša pot, kot pa spreminjanje meja.

V BiH bi se Republika Srbska lahko relativno preprosto ločila od ostanka države, toda potrebno bi bilo rešiti vprašanje Brčka, preko katerega poteka komunikacija zahodnega dela Republike Srbske s Srbijo.

Brčko namreč ni del Republike Srbske, ampak je »kondominij« Federacije BiH (ene konstitutivne enote BiH) in Republike Srbsks (druge enote). Ločuje dva dela Republike Srbske in preko njega poteka stik zahodnega dela Republike Srbske s Srbijo.

Federacija BIH bi morala pristati na ozemeljske kompenzacije, ki bi omogočile stik Srbije in Srbske, kar pa ni verjetno.

Ej @PocivalsekZ @MatejTonin in ostala drhal.
A se vi zavedate, da je tale psiho vaš šef? pic.twitter.com/6FDV261xff

— F the sheep (@Fthesheep1) April 12, 2021

Ob tem je Federacija BiH entiteta z večinoma hrvaškim in bošnjaškim prebivalstvom.

Pripojitev Hercegovine Hrvaški bi znova odprl vprašanje sedaj nedoločenih meja, to pa bi se težko rešilo brez nove vojne.

Dodelitev dodatnih ozemelj Črne gore in Severne Makedonije Albaniji, morda celo s priključitvijo Kosova, pa bi bilo enako ustvarjanju Velike Albanije.

S tem bi neposreden rezultat sicer nezakonite uporabe sile proti ZRJ leta 1999 s strani NATO postal ne le nastanek nove države s pomočjo agresije, pač pa razširitev Albanije z manjšinskim prebivalstvom v sosednjih državah s pomočjo zveze NATO, obenem pa bi to pomenilo, da so tudi ZDA in EU dale pristanek za to, da se lahko manjšine v državah »nasprotnicah« - legitimno odcepljajo.

Kar je seveda huda kršitev mednarodnega prava.

Pa morje malo doli.
V ovi blatni vodi od jezera se nea mislim kopat.

— Božo Simonič (@Bodem43) April 12, 2021

Ob tem sta Severna Makedonija in Črna gora tudi članici NATO in ne bi pristali na razkosanje svojega ozemlja.

Srbija prav tako ne bi dovolila ustvarjanja Velike Albanije in v primeru priključitve Kosova Albaniji bi skoraj zagotovo prišlo do intervencije Srbije in poskusa, da zadrži vsaj severne dele Kosova, morda vse do reke Ibar ali celo čez.

Če bi se Republika Srbska enostransko odcepila, bi imela isti problem kot Kosovo, ker so enostranske odcepitve praviloma še zmeraj – nepriznane in nedovoljene.

Njena najboljša opcija za beg iz BiH je edino mednarodnopravno neproblematičen razpad države.

Po drugi strani pa ima Republika Srbska problem manj, saj bi se v primeru razglasitve neodvisnosti takoj pripojila Srbiji, ki je že mednarodno priznana, zato ji ne bi bila potrebna mednarodna priznanja.

Neznani kraj, čas, nagrada -

— Nataliì (@droziNATALI) April 13, 2021

Toda v tem primeru bi bila v težavah Srbija, saj bi se znašla pod pritiskom tako Washingtona kot Bruslja.

Za mednarodnopravno »čist in neproblematičen« razpad BiH po zgledu na razpad SFRJ zato bosanski Srbi potrebujejo pomoč bosanskih Hrvatov.

In če bi se od Črne gore lahko nekaznovano odcepljali Albanci, potem bi se po enakem principu lahko odcepili tudi Srbi iz Črne gore, kjer jih je prav tako za tretjino prebivalstva, kot na primer Albancev v Severni Makedoniji in imajo že vsaj 20 let »poln kufer« črnogorskih »suverenistov«, ki so priznali Kosovo in državo popeljali v NATO, zvezo, ki je leta 1999 izvedla agresijo na Srbijo in Črno goro.

Sedanja oblast v Podgorici sicer vodi veliko bolj prijazno politiko do Srbije, vendar niti ne pomišlja o izstopu iz zveze NATO in ne bo umaknila priznanja Kosova…

Rezultat vsega tega spreminjanja meja bi lahko bil zato res celo širši regionalni konflikt, v katerem bi bile zapletene vsaj štiri članice zveze NATO (Hrvaška, Črna gora, Severna Makedonija, Albanija) ter BiH in Srbija, slednja pa bi imela tudi srčno podporo Pekinga in Moskve…

Spreminjanje meja na Balkanu ruši tudi temelje zunanje politike EU in ZDA tudi do Rusije, saj EU nasprotuje ruski pripojitvi Krima, odcepitvam dveh pokrajin v Gruziji in Ukrajini.

Le tem nasprotuje celo – Kitajska.

Po drugi strani pa lahko vidimo, da bi Rusija spreminjanje meja na Balkanu pod določenimi pogoji verjetno lahko potrdila, v kolikor bi njeni zavezniki (Srbija) dobili ustrezne kompenzacije in bi se isti principi upoštevali tudi ob njenih spremembah meja v Ukrajini, spremembah v Gruziji in podobno…

Takšno spreminjanje meja bi lahko bilo tudi v korist Madžarske in Viktorja Orbána, ki ne skriva ambicij po ustvarjanju Velike Madžarske.

Vendar bi kaskadno padanje meja po Balkanu lahko ogrozilo številne meje.

Morda celo slovenske.

Povečaš število vojakov, pa se poveča potreba po opremi in orožju. Nekaj je viška, nekaj se "izgubi", pa je spet dovolj materiala za trgovanje po Balkanu (kjer si prej poskrbel za potrebo po oboroževanju) ... https://t.co/aq2S4Xw2bv

— Orleanska (@Orleanska1) April 13, 2021

Zavedati se je potrebno, da Italija denarja za optantsko premoženje še vedno ni prevzela…

Zaradi vsega tega se zdi velikopotezno risanje načrtov v Janševem »non-paperju«, ki jih doslej niso uspele izpeljati niti največje sile, nekoliko naivno.

Zreli ste za ustavno obtožbo!

— Tjaša Zavrh - Zombi (@TjasaZavrh) April 12, 2021

»Druga možnost Janševega načrta pa je, da se v BiH oblikujejo tri nacionalne republike. Srbska in hrvaška bi imeli tesne veze z matičnima državama, medtem ko bi bošnjaška republika dobila koridor do mednarodnih voda, ki bi ga varovala zveza NATO,« piše portal Politicki.ba, ki dodaja, da naj bi Janša že dlje časa zagovarjal koncept »velike Srbije« in »velike Albanije« v okviru dokončnega razpada Jugoslavije pod okriljem Evropske unije in zveze NATO.

Janša je tako ugriznil v zalogaj, ki ga Slovenija v času predsedovanja ne bo mogla prežvečiti.

Janša se je tako podal na pot, kjer doslej ni uspelo najti rešitve niti ZDA, EU in Rusiji.

Prav zato bi se bilo modro tem temam preprosto izogniti.

Balkansko minsko polje odpira preveč front, da bi jih zmogla slovenska diplomacija.

Ne. Tud Kim Džong Un ma manj failov. Še Vučić je a propo Jajotu legenda, pa seveda ni.

— Xorath Storzic (@StorzicXD) April 13, 2021

Slovenija je z Balkana, ne pozabimo, dobesedno »ušla«, edini stik Janše s tem delom sveta pa je pred tremi desetletji bila (poleg nedavnih kreditov Dijane Đuđić iz Republike Srbske) prodaja orožja in izsiljevanje BiH z zasegom njihovega helikopterja, v kolikor ne plačajo za prejeto orožje.

In to se vidi tudi po obrisih sedanjega »non paperja.«

Po drugi strani pa je kritika Janše v večini evropskih in slovenskih medijih tudi nekoliko licemerna.

Medtem ko ga kritizirajo zaradi ideje o »spreminjanju meja« pozabljajo, da je prvo spreminjanje mednarodno priznanih meja podprla velika večina članic EU s svojim priznanjem neodvisnosti Kosova, to pa so večinsko podpirali tudi številni mediji, vključno s skoraj vsemi slovenskimi.

S tem je bil v Evropi porušen red, določen s sklepno listino KEVS-a (danes OVSE), ki je prepovedovala spreminjanje mednarodnih meja in odprta pot za številne druge povračilne »okupacije« ali »pripojitve«.

Prva mednarodna meja, ki se je v Evropi enostransko spremenila po koncu druge svetovne vojne oziroma se poskuša spremeniti, je kosovska meja Srbije in Albanije.

Vse to je od tedaj odšlo že tako daleč, da se bo težko rešilo drugače, kot z novimi dogovori na globalni ravni.

Do teh pa lahko pot vodi tudi preko precej večjih konfliktov, kot pa so bile vojne na Balkanu.

Ali pa ga Dodik za jajca s papirji o orožju drži.

— Andrej Kokot (@AndrejKokot) April 12, 2021

Povsem mogoče je, da se bo zato usoda Balkana odločila v – jugovzhodni Aziji, v primeru »reintegracije« Tajvana.

In vsekakor se bo tam odločila prej, kot pa v pisarnah slovenskega zunanjega ministrstva in vlade.

Končno so se v BiH združili proti skupnemu sovražniku - fikusom iz Slovenije/EU ...

— Meli(@Meli__SI) April 12, 2021

V Sloveniji sicer pravimo, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.

Ampak v tem primeru je, tako izgleda, Janša padel v precej vroč »bosanski lonac«, ki se še precej časa ne bo ohladil.