Italijani rekli NE mečkačem, Slovencem in Hrvatom!

Italijanski sklad Palladio Finanziaria oz. njegova družba TCH Cogeme je odstopil od nakupa Cimosa. TCH Cogeme se je za to odločil, ker do danes še ni rešen spor med Cimosom in hrvaško slabo banko DAB, so sporočili iz Alte, ki je pri nakupu svetovala Italijanom.

TCH Cogeme je 14. oktobra z delničarji Cimosa, Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in države ter še nekaterimi bankami, ki so v postopku prisilne poravnave prišle do lastništva, sklenil pogojno kupoprodajno pogodbo za nakup Cimosa.

"Kupoprodajna pogodba je bila med drugim sklenjena v pričakovanju, da bodo do 31. decembra 2016 izpolnjeni določeni odložni pogoji. Med temi odložnimi pogoji je bil ključen uspešen dogovor med Cimosom in hrvaško agencijo za zavarovanje depozitov in sanacijo bank DAB, ki bi bil v skladu s pogoji iz ponudbe za nakup Cimosa, ki jo je oddal TCH Cogeme," so pojasnili v Alti.

Nato je TCH Cogeme na zahtevo prodajalcev pristal na podaljšanje roka do 31. januarja, ker pa spor glede reševanja odprtih vprašanj Cimosa na Hrvaškem z DAB do danes še ni rešen, so Italijani odstopili od transakcije.

Postopek prodaje je zapletla tožba, ki jo je hrvaška slaba banka DAB vložila proti Cimosu zaradi terjatve iz 90. let, ko je koprska družba pri Riječki banki najela 20 milijonov evrov posojila. Italijanski sklad je razrešitev te tožbe na Hrvaškem postavil kot ključen pogoj za izpeljavo nakupa.

Slovenska in hrvaška stran sta sicer konec januarja dosegli dogovor o reševanju, takrat sta se namreč gospodarski minister Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić dogovorila, da bo Cimosov dolg, ki naj bi skupaj z obrestmi dosegel že 57 milijonov evrov, odkupila DUTB, zanj pa plačala sedem milijonov evrov. DAB bo medtem umaknila tožbo proti Cimosu.

Le nekaj dni za dogovorom na Otočcu je hrvaška stran slovenski poslala predlog sporazuma za rešitev Cimosovega spora na Hrvaškem, v katerem naj bi bili dodatni pogoji glede ohranjanja delovnih mest na Hrvaškem, ti pogoji naj bi bili za italijanske kupce nesprejemljivi.

DUTB in DAB naj bi prejšnji teden dosegli dogovor glede Cimosa. DUTB in Slovenski državni holding, ključna pogajalca na slovenski strani, naj bi predlog sporazuma dopolnila tako, da ta kupcu Palladio Finanziaria ne bo postavljal pogojev, ki bi ga zavezovali k ohranitvi števila zaposlenih in poslovanju Cimosa na vseh treh lokacijah na Hrvaškem: v Buzetu, Roču in Labinu. Po novem naj bi Hrvatom zadoščalo, če se bodo Italijani zavezali, da si bodo za to kar najbolj prizadevali.

Hkrati naj bi slovenski in hrvaški predstavniki zbližali tudi stališča o drugem pomembnem vprašanju, ki ovira konec transakcije. Gre za vprašanje pridobitve lastninske pravice nad Cimosovimi nepremičninami v Buzetu in Roču, ki jo je hrvaško državno pravobranilstvo že nekaj časa poskušalo izpodbijati - to je sicer sodni postopek za lokacijo v Buzetu že izgubilo tudi na drugi stopnji, a ima po hrvaški zakonodaji še skoraj 20 let pravico do vložitve tožbe.

Siol.net danes poroča, da naj bi pogajanja o tem vprašanju kljub zbližanju stališč še tekla, Italijanom pa naj bi zato dokončno prekipelo.

Hrvaško državno pravobranilstvo, s katerim so se dogovorili o odkupu domnevnih terjatev do Cimosa, namreč izpodbija vpis nepremičnin, ki so po zadnjih vrednotenjih ocenjene na 40 milijonov evrov. Ker še vedno obstaja nevarnost, da jih bo Cimos izgubil, to predstavlja ogromno tveganje za družbo in s tem tudi za njenega italijanskega kupca, poroča Siol.net.

Zgodovina Tomosa

Koprski Cimos, ki je bil desetletja med največjimi zaposlovalci v regiji, nato pa je zašel v krizo in bil prisiljen v iskanje novih lastnikov, naj bi rešili s prodajo italijanskemu skladu Palladio Finanziaria. Prodaja je, kot zdaj kaže, padla v vodo, zato je usoda družba, ki samo v Slovenji zaposluje skoraj 2000 ljudi, znova negotova.

1959 - Koprsko podjetje za proizvodnjo mopedov in izvenkrmnih motorjev Tomos je sklenilo kooperacijsko pogodbo s francoskim proizvajalcem avtomobilov Citroen. Ta je posredoval konstrukcijske načrte in specifikacije, Tomos pa je izdeloval komponente in jih vgrajeval v avtomobile.

Leta 1972 - Tomos, Iskra in Citroen so ustanovili novo podjetje Cimos za proizvodnjo in izvoz sestavnih delov za avtomobile, njihove sklope in podsklope. S tem je Cimos postal samostojno podjetje. Imel je več proizvodnih enot, tudi v Šempetru pri Gorici, kjer so skozi leta sestavljali avtomobile 2CV 6 (bolj znan kot spaček), ami 8-break in GS.

1981 - Po nastopu naftne krize sredi 70. let je Citroen zabredel v težave, ki jih je občutil tudi Cimos. Ta je po prodaji tovarne v Šempetru pri Gorici leta 1981 sklenil novo pogodbo s Francozi o industrijski kooperaciji. Odtlej Cimos ni več sestavljal vozil. Sredi 80. let so v Kopru proizvajali le dele za modele AX, XM in ZX. Za vsak nov model je Cimos izdeloval od 40 do 50 različnih izdelkov.

1989 - Po obdobju, ko je dobavljal izključno za Citroen, je Cimos začel postopno širitev mreže kupcev, tako da so se sčasoma med največje kupce uvrstili BMW, HTT, PSA in Ford.

1996 - Cimos se je preoblikoval v delniško družbo. Sledilo je obdobje rasti, ki so ga zaznamovali prevzemi različnih obratov na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

2001 - Cimos je prevzel hrvaškega proizvajalca kmetijske opreme Labinprogres TPS, leta 2002 pa še ljubljanski Litostroj Power. S tem je svoje aktivnosti razširil na področje kmetijske opreme in opreme za hidroelektrarne.

2004-2005 - Po odkupu večinskega deleža v Livnici Kikinda AD je Cimos v letu 2005 odprl nove proizvodne centre v Kikindi (Srbija) in Srebrenici (BiH).

2006-2008 - Cimos je pridobil češkega dobavitelja tehnološke opreme za hidroelektrarne ČKD Blansko Engineering in ga pripojil k družbi Litostroj Power. Na Češkem so odprli tudi razvojni center Blansko.

2008-2012 - Z razmahom gospodarske krize in posledičnim krčenjem povpraševanja na avtomobilskem trgu se je začelo slabšati finančno stanje Cimosa, ki se je tudi precej zadolževal. V tem času je družbo vodil Franc Krašovec.

maj 2013 - Predstavniki Cimosa, lastnikov, bank in države so sklenili sporazum o finančnem prestrukturiranju, po katerem je Cimos dobil 35 milijonov evrov posojila na podlagi državnega poroštva, upravi pa so naložili pripravo programa finančnega in poslovnega prestrukturiranja. Uprava je predložila program, ki je predvideval ohranitev in razvoj le tistih dejavnosti, ki konkurenčno podpirajo osnovno dejavnost, torej avtomobilski program. Predvideli so odprodajo družb energetskega in kmetijskega stebra ter integracijo strojegradnega stebra v avtomobilskega.

oktober 2013 - Cimos je podjetju Entrada iz Šušnjevice prodal družbo Labinprogres TPS, ki je skupaj s hčerko TPS Novi Kneževac v Srbiji predstavljala kmetijski steber družbe. Kljub začetku programa prestrukturiranja je bilančna izguba Cimosa 1. oktobra 2013 dosegla 209,6 milijona evrov, s čimer je družba postala dolgoročno plačilno nesposobna.

25. maj 2014 - Banke upnice in DUTB so se odločile sprožiti postopek prisilne poravnave Cimosa, ki jo je sodišče nato sprožilo 3. junija. Terjatve predlagateljic so konec leta 2013 znašale skupno 183,7 milijona evrov oz. 68 odstotkov vseh finančnih obveznosti Cimosa. Skupna vrednost priznanih terjatev v prisilni poravnavi pa je bila okoli 381,7 milijona evrov.

april 2014 - Cimos je za 21,4 milijona evrov prodal Litostroj Power češki družbi Energo-Pro.

marec 2015 - Prevent BH je kupil Cimosovo tovarno v Srebrenici.

6. maj 2015 - Prisilna poravnava Cimosa je bila predčasno potrjena. Upniki so v postopku pristali na pretvorbo 168,6 milijona evrov terjatev v delnice družbe in tako postali lastniki Cimosa. Največja lastnika Cimosa sta postala DUTB z več kot 47-odstotnim lastniškim deležem in država s četrtinskim deležem.

18. avgust 2015 - Lastniki na čelu z DUTB in državo so naprodaj ponudili 92,3-odstotni delež Cimosa. Postopek je tekel skrit pred očmi javnosti, med potencialnimi kupci so neuradno omenjali italijanski sklad Palladio Finanziaria, poslovni sistem bosanskega poslovneža Nijaza Hastorja, španski CIE Automotive in francoski Maike Automotive.

december 2015 - Število zaposlenih se je na ravni skupine s 6221 v letu 2014 zmanjšalo na 4934. V matični družbi je bilo konec leta 1856 zaposlenih. Na vrhuncu moči je Cimos na ravni skupine zaposloval okoli 7000 ljudi, od tega okoli 3000 v matični družbi.

marec 2016 - Trgovinsko sodišče v Zagrebu je blokiralo del Cimosovega premoženja na Hrvaškem zaradi tožbe hrvaške agencije za zavarovanje hranilnih vlog in sanacijo bank (DAB). Ta toži Cimos za 20,2 milijona evrov brez obresti. Gre za spor o dolgu iz 90. let, ko se je Cimos zadolževal pri Riječki banki. Ko je ta pristala v stečaju, je njene terjatve prevzela DAB. Po pritožbi Cimosa je sodišče blokado premoženja umaknilo, sodni postopek pa še ni končan.

27. april 2016 - V okviru prestrukturiranja je Cimos zaprl tovarno v Sarajevu. Njen program so preselili v druge proizvodne enote v skupini.

maj 2016 - Specializirano tožilstvo je zaradi goljufije s stroji vložilo obtožbo proti nekdanjim vodilnim v Cimosu, med drugim Francu Krašovcu, in sodelavcem. Obtožbo so spisali tudi proti Cimosu in hčerinski družbi Cimat. Evropsko in državno blagajno naj bi oškodovali za pet milijonov evrov.

13. julij 2016 - Konzorcij največjih delničarjev Cimosa je sprejel zavezujočo ponudbo italijanskega sklada Palladio Finanziaria, s čimer je prodajni postopek Cimosa vstopil v odločilno fazo. Kot rok za sklenitev sporazuma so določili 9. september, a so ga preložili, ker so se zavlekla pogajanja z bankami.

14. oktober 2016 - Konzorcij prodajalcev na čelu z DUTB je z družbo TCH Cogeme v lasti sklada Palladio Finanziaria podpisal pogodbo o prodaji 92,3-odstotnega deleža družbe. Posel v višini 110 milijonov evrov naj bi zaključili v prvem četrtletju 2017. Med odložnimi pogoji sta bila pridobitev soglasij agencij za varstvo konkurence in dogovor s hrvaško DAB glede tožbe proti Cimosu zaradi neplačanega dolga do nekdanje Riječke banke.

januar 2017 - Zaradi tožbe DAB zoper Cimos se je pri sklepanju prodaje zataknilo. Italijanski kupec je zagrozil z odstopom od nakupa, če vprašanje ne bo rešeno. Pristojna ministra obeh držav sta se zato sešla in dosegla dogovor, da bo dolg Cimosa na Hrvaškem od DAB odkupila DUTB. Za dolg, ki naj bi skupaj z obrestmi dosegel že 57 milijonov evrov, bi plačala sedem milijonov evrov, DAB pa bi umaknila tožbo proti Cimosu. A se je znova zapletlo, ker naj bi hrvaška vlada v predlog sporazuma vnesla dodatne pogoje glede ohranjanja delovnih mest na Hrvaškem.

16. februar 2017 - DUTB in DAB sta po neuradnih podatkih dosegli dogovor glede Cimosa, in sicer da kupcu ne bodo postavljal pogojev, ki bi ga zavezovali k ohranitvi števila zaposlenih in poslovanju Cimosa na vseh treh lokacijah na Hrvaškem. Tako naj bi čakali le še na podpis italijanskega kupca.

20. februar 2017 - Sklad Palladio Finanziaria oz. njegova družba TCH Cogeme je odstopil od nakupa Cimosa. TCH Cogeme se je za to odločil, ker spor med Cimosom in hrvaško slabo banko DAB do tega datuma ni bil rešen.