REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Iran z raketami napadel ameriško-britansko oporišče »Diego Garcia«, 4000 km od Irana, v dosegu tudi Evropa!

Iran z raketami napadel ameriško-britansko oporišče »Diego Garcia«, 4000 km od Irana, v dosegu tudi Evropa!Predsednik ZDA trdi, da so cilji vojne skoraj doseženi. Washington je omilil sankcije proti iranski nafti, a Teheran pravi, da gre le za - psihološko vojno. Iran naj bi imel tudi rakete, ki imajo domet 10.000 kilometrov. Tudi Slovenija je v dosegu istih raket. Vir: Posnetek zaslona, X

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da Washington razmišlja o »postopnem koncu« vojaških operacij proti Iranu, s sporočilom, da so ameriški cilji vojne »zelo blizu« doseganju.

»Zelo blizu smo doseganju naših ciljev, saj razmišljamo o koncu naših velikih vojaških prizadevanj na Bližnjem vzhodu,« je Trump zapisal na omrežju Truth.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je dodala, da sta ameriški predsednik in Pentagon ocenila, da bo za dosego ciljev potrebnih še »približno štiri do šest tednov«.

Hkrati so ZDA naredile omejen preobrat v svoji sankcijski politiki, saj je ministrstvo za finance, natančneje OFAC, začasno dovolilo dobavo iranske nafte, ki je bila že naložena na ladje.

Odločitev velja za pošiljke, naložene pred 20. marcem, in traja do 19. aprila, z razlago, da je cilj ublažiti svetovno krizo oskrbe.

Vendar pa tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za nafto trdi, da gre le za »psihološko vojno«, torej da Združene države želijo samo vplivati ​​na razpoloženje na trgu, saj da Iran trenutno nima surove nafte, shranjene v mednarodnih vodah, ali presežnih količin, namenjenih drugim trgom.

Medtem je iranski predsednik Masoud Pezeškian sporočil islamskim državam: »Vi ste naši bratje, ne dovolite, da nas Izrael razdeli.«

Iran si ne želi konfliktov z islamskimi državami in sosedi, od razdorov med njimi ima koristi le Izrael, je dejal iranski predsednik Pezeškian.

Na družbenem omrežju X je poudaril, da se Islamska republika ne nagiba h konfliktom.

»Islamskim državam in našim dragim sosedom sporočamo: vi ste naši bratje in z vami nimamo spora.

Edini, ki ima koristi od naših nesoglasij, je sionistična entiteta,« je poudaril Pezeškian.

V svojem sporočilu ob prazniku Ramazanski bajram je izrazil željo, da bi bil muslimanski svet močnejši in bolj enoten.

»Na dan Ramazanskega bajrama prosimo Boga, naj nam da moč in enotnost,« je zaključil iranski predsednik.

Toda na terenu se konflikt ne umirja.

Iran je sprožil nov val napadov z droni in raketami na Savdsko Arabijo in Izrael, potem ko je vrhovni voditelj Mojtaba Hamenej dejal, da je bil sovražniku zadan »presenetljiv udarec«.

Poleg tega je Iran, čeprav ni zadel cilja, z izstrelitvijo dveh raket na ameriško-britansko oporišče »Diego Garcia« pokazal, da imajo njegove rakete večji doseg, kot je bilo znano.

Wall Street Journal poroča, da je ena od raket odpovedala med letom, medtem ko je ameriška vojna ladja na drugo izstrelila prestreznik SM-3, pri čemer se je skliceval na dva ameriška uradnika.

Eden od njiju je dejal, da ni mogoče ugotoviti, ali je bilo prestrezanje dejansko izvedeno.

Tudi CNN poroča o izstrelitvah, namenjenih »Diegu Garcii«, pri čemer se sklicuje na ameriškega uradnika, ki je oporišče opisal kot ključno ameriško vojaško oporišče v tujini za operacije zunaj domačega ozemlja in pomembno letališče za floto težkih bombnikov ameriške vojske.

Te izstrelitve raket predstavljajo pomemben poskus Irana, da bi deloval daleč od območja Bližnjega vzhoda in ogrozil ameriške interese, trdi Washington.

Hkrati dejstvo, da je Iran ciljal na oporišče približno 4000 kilometrov stran od Irana, kaže, da imajo njegove rakete večji doseg, kot je Teheran prej priznaval.

To pomeni, da Iran z raketami zlahka doseže tako Nemčijo kot Francijo in celo jug Velike Britanije.

Seveda to pomeni, da je tudi Slovenija v dosegu istih iranskih raket.

Medtem uradni Teheran že zdaj izziva Berlin:

Tiskovna agencija AFP povzema iranskega veleposlanika v Berlinu Majida Nilija, ki je vprašal vlado nemškega kanclerja Friedricha Merza k pojasnitvi vloge ameriške letalske baze Ramstein v vojni.

Rakete, ki jih je Iran izstrelil na britansko-ameriško oporišče »Diego Garcia« namreč zaradi dometa že spadajo med rakete srednjega dometa, za katere se je domnevalo, da jih Iran - nima.

V resnici pa je bila omejitev dometa raket le na 2000 kilometrov zahteva nekdanjega iranskega verskega voditelja Alija Hameneja, ki sta ga Izrael in ZDA ubila že prvega dne napada.

O tem priča zgornji posnetek.

Iran naj bi imel sicer tudi rakete, ki bi lahko imele domet 10.000 kilometrov.

In bi lahko dosegle tudi ZDA.

Uradno še niso v uporabi, a bi se to lahko že kmalu spremenilo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek