IMF: Italija bi lahko še bolj izgubila korak z drugimi evrskimi državami

Italija bi lahko po opozorilih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v naslednjih letih dodatno izgubila korak v dinamiki razvoja z drugimi evrskimi državami. Kot je IMF ugotovil v poročilu po opravljeni letni misiji, obete za rast italijanskega gospodarstva spremljajo številna tveganja, ki bi jih morali v Rimu nasloviti z reformami.

Predstavniki IMF so tako po obisku v zahodni slovenski sosedi zapisali, da je Italija v tretjem letu zmernega okrevanja po finančni in gospodarski krizi, v kateri je doživela recesijo z dvojnim dnom. Lani je zabeležila 0,9-odstotno gospodarsko rast, leto pred tem 0,8-odstotno, letos pa naj bi se gospodarstvo po najnovejših ocenah IMF ob krepitvi konjunkture v evrskem območju zraslo za 1,3 odstotka.

Misija IMF ugotavlja, da sta brezposelnost in obseg slabih posojil v bankah sicer upadla s kriznih vrhov, javni dolg pa se je stabiliziral, a na visoki ravni, ki presega 130 odstotkov BDP.

Italijansko gospodarstvo se kljub nekaterim opravljenim reformam v zadnjih letih še naprej sooča s številnimi izzivi. Poleg nizke produktivnosti so to po navedbah IMF tudi nizek obseg naložb, razne strukturne šibkosti gospodarstva, omenjeni visok javni dolg in pa breme slabih posojil v bankah, zaradi katerega je Italija tudi že kar nekaj časa pod strožjim očesom finančnih trgov.

IMF tudi ugotavlja, da je približno desetletje po izbruhu zadnje finančne krize realni razpoložljivi dohodek italijanskih gospodinjstev še naprej pod ravnjo pred uvedbo evra, kriza pa je nesorazmerno prizadela mlade.

Vsi ti izzivi se poznajo tudi na obetih za gospodarsko rast. Po letošnji pričakovani 1,3-odstotni rasti naj bi se v obdobju 2018-2020 letna rast ustalila na okoli enoodstotni ravni. V IMF so zapisali, da bi morebitna dodatna okrepitev konjunkture v evrskem območju lahko privedla do višje rasti v eni največjih slovenskih trgovinskih partneric, a vseeno so tveganja, ki rast znižujejo, zelo močna.

Ob omenjenem scenariju rasti v prihodnjih letih bo Italija po opozorilih IMF še dodatno izgubila korak v dinamiki razvoja z ostalimi evrskimi državami, realni dohodek na prebivalca pa naj bi se na predkrizno raven vrnil šele čez nekaj let.

Da bi se v Rimu spopadli z vsemi tveganji in izzivi, ki državo zavirajo v razvoju, je po prepričanju IMF potreben okrepljen napor ekonomske politike v obliki strukturnih reform za krepitev produktivnosti, zmanjšanje razkoraka v konkurenčnosti do drugih članic območja evra, omilitev in odpravo nakopičenih neravnovesij in dvig realnega dohodka.

Trenutne razmere ekspanzivne denarne politike in dobre gospodarske dinamike v zunanjem okolju ponujajo po prepričanju sklada Italiji okno priložnosti, da na te izzive odgovori. Bo pa to okno v naslednjih letih v primeru neukrepanja vse bolj priprto.

IMF v priporočilih navaja spopad z že dolgo znanimi šibkostmi italijanskega gospodarstva in družbe. Gre za odsotnost učinkovite konkurence na nekaterih trgih proizvodov in storitev ter številne regulirane poklice in dejavnosti, tog trg dela in okostenel javni sektor. Poleg tega velik izziv ostajajo razmere v bančnem sistemu ter izvedba načrtovane odprave javnofinančnega primanjkljaja do 2019. S tem in z vsaj minimalnim presežkom v letih zatem bi država lahko začela odločneje zniževati javni dolg.