Hrvaška parkirišča odirajo tujce za (nepravilno) parkiranje

Hrvaška parkirišča so v zadnjem času pričela množično pošiljati t. i. »sklepe o izvršbi«, s katerimi želijo dobiti poplačilo za nepravilno parkiranje oz. za prekoračitev parkirnega časa.

S 50 na skoraj 1.800 kun

Eden izmed naših bralcev (njegove podatke hranimo v uredništvu) je, kot tisoči drugih Slovencev (in drugih tujih državljanov), avgusta 2015 obiskal hrvaško obalo, natančneje Pulj, kjer se je med drugim poslužil parkiranja na enem izmed parkirišč. Priznava, da je prekoračil parkirni čas, a takrat ni prejel nobenega obvestila o kazni.

Zato ga je prejšnji mesec neprijetno presenetila pošta iz Hrvaške, v kateri se je nahajal dopis odvetnika Shaina Pacheco Vinkoviča iz Pula glede sklepa o izvršbi terjatve zaradi neplačane parkirnine. Terjatev oz. kazen, ki je na začetku znašala 50 kun (6,74 €), je narasla na kar 1.285 kun (167,32 €) v primeru takojšnjega plačila (v osmih dneh po prejemu dopisa). Če nas bralec ne bi plačal v osmih dneh, bi mu hrvaško podjetje dodatno obračunalo še t. i. predvidljive stroške, s čimer bi dokončni znesek znašal 1.791,25 kun (233,24 €). To enormno povečanje zahtevanega poplačila je zahvaljujoč domnevnim (nastalim in predvidljivim) stroškom, ki so nastali zaradi dopisa in sicer so te stroške v dopisu tudi navedli, kar je razvidno iz razpredelnice. No, bralcu so šli v na roke vsaj tako, da je lahko zahtevani znesek plačal kar pri Banki Koper.

kazen-parkirisce-hrvaska.pdf

kazen-parkirisce-hrvaska.pdf

Med naštetimi stroški v dopisu sta zanimiva predvsem dva: »pridobitev podatkov o dolžniku« in plačilo prevoda. Glede na dejstvo, da hrvaška podjetja nimajo dostopa do slovenskih evidenc registriranih vozil, se lahko vprašamo, kdo jim je omogočil vpogled v te evidence oz. na kakšen način so pridobili osebne podatke. Drugi presenetljiv strošek je plačilo prevoda izvirnega dopisa v slovenščino (ki je bil prav tako priložen), a samo branje prevoda razkriva zelo slabo raven slovenščine. Prav tako lahko predvidevamo, da so takih dopisov v Slovenijo poslali več sto (morebiti tisoč?) dolžnikov, kot tudi da je prevajalec le zamenjal osebne podatke dolžnika, pri čemer so vsakemu dolžniku posebej računali celoten prevod.

Pravna praksa

Pravno prakso urejanja sporov v kazenskih zadevah med državami članicami EU ureja Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah in dodatni protokol, pri čemer se konvencija primarno nanaša na kazenske zadeve. V skladu s konvencijo je za take mednarodne prošnje v Sloveniji odgovorno celjsko okrožno sodišče.

V primeru prometnih prekrškov, ki se zgodijo v tujino, mora tako pristojni organ v tujini preko sodišča kontaktirati celjsko sodišče, ki nato prevzame pregon slovenskega državljana.

A v primeru neplačila parkirnine ne gre za kaznivo dejanje, ampak za navadni poslovni spor, predmet zasebnega prava.

Komentarji naših politikov

Za komentar primerov take prakse smo se obrnili na naše evropske poslance kot tudi na državnozborske politične stranke. Odgovorili so nam (le) trije evroposlanci in ena politična stranka; njihove odgovore v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Franc Bogovič (SLS/EPP)

»Menim, da je zakonodaja na ravni EU ustrezna, saj Direktiva (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne, 11. marca 2015, o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ustrezno in v zadostni meri pokriva medsebojno pravno pomoč držav članic EU v primeru, ko državljan ene države članice krši cestnoprometne predpise druge države članice. Če govorimo o prostem pretoku oseb in enotnem trgu, je treba poudariti, da je spoštovanje pravnih redov drugih držav članic bistvenega pomena za delovanje EU. Če pride do kršitve pravnega reda, je prav, da veljajo ista pravila za vse, ne glede na to, da so lahko nekateri kršitelji državljani drugih držav članic.

Strogo pa obsojam prakso, da slovenski državljani ne dobivajo obvestil o plačilu globe prek pristojnega organa, v tem primeru Okrajnega sodišča v Celju. Tudi vročanje zunajsodnih pisanj v civilnih zadevah se mora opraviti po organih, ki so po evropski in slovenski zakonodaji pristojni. To pa niso ne odvetniki, ne notarji. Prav tako ne podpiram prakse odvetnikov, da pri posredovanju zahtevajo plačilo odvetniških stroškov s strani nasprotne stranke. Gre namreč za ravnanje, ki je v nasprotju z Odvetniško tarifo, ki jasno določa, da je »odvetniške stroške dolžna plačati stranka oziroma naročnik storitve«. Gre za zavajanje prava neveščih državljanov, ki v dobri veri in v izogib morebitnim nadaljnjim stroškom poleg globe plačajo tudi te dodatne stroške, čeprav tega niso dolžni storiti. Menim, da bi morala Odvetniška zbornica sankcionirati svoje člane, ki ravnajo v nasprotju z Odvetniško tarifo, prav tako pa bi morali ustrezni slovenski organi in organizacije obveščati o neprimernih praksah in dati navodila, kako ravnati v primeru, da prav oni dobijo tako obvestilo.

Prakse, da odvetniki ali notarji posredujejo globe iz tujine, so bile sicer zaznane predvsem pri izterjevanju glob zaradi neplačila parkirnine na zasebnih parkiriščih. Gre za ravnanje mimo evropske zakonodaje, saj Uredba (ES) 1393/2007 jasno ureja to področje. Pri tem je treba opozoriti, da v primerih neplačila parkirnine na parkiriščih zasebnih družb ne gre za prekrške in globe, naložene s strani javni organov, ampak za zasebne civilne zadeve, ki izhajajo iz kršitve pogodbe.«

Tanja Fajon (S&D/SD)

O tem težko sodim, saj stanja na področju »mednarodnih« cestnih prekrškov ne poznam, to je bolj vprašanje za pristojne institucije. Na tem področju veljata dva zakonodajna instituta, eden je Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, ki sega v leto 2000. Drugi pa je okvirni sklep evropskega sveta iz leta 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni in posredovanje podatkov za državljane EU; uporablja se za prekrške, za katere je (v državi, kjer je bil prekršek storjen) zagrožena globa nad 70 evrov.

Z analizo delovanja sistema omenjene medsebojne pravne pomoči bi morda ugotovili, da je le-ta potrebna določene osvežitve. Leta 2016 so se denimo pristojni ministri na Svetu EU za pravosodje in notranje zadeve strinjali, da je potrebna poenostavitev obstoječih struktur. Poleg tega je nekaj držav, Grčija, Irska, Italija, ki zakonodaje še niso (popolnoma) implementirale in se v odnosu s temi državami uporabljajo druge pravne podlage.

Odločbo o prekršku lahko državljanu Slovenije vročijo pristojni organi tuje države (neposredno ali preko mednarodnih pravnih mehanizmov), lahko pa jo pošljejo v postopek priznanja, vročitve in izvršitve pristojnemu organu, v Sloveniji Okrajnemu sodišču v Celju.

Gre za dva instituta medsebojnega sodelovanja, ki sta lahko povezana (vročitev in izvršitev denarne kazni; podlaga je zgoraj omenjen sklep o vzajemnem priznavanju), lahko pa gre zgolj za vročanje odločbe (podlaga je zgoraj omenjena Konvencija). Ni nujno, da gre pri vseh prekrških za plačilo kazni, lahko gre zgolj za posredovanje določenih informacij

V primerih odvetniških obvestil o terjatvah, ki jih omenjate, gre praviloma za zahteve za plačilo starejših kazni za prekrške. O njihovi upravičenosti seveda ne morem soditi, sklepam pa, da ne gre za pravnomočno dosojene kazni, izvršljive v Sloveniji. V tem primeru upnikom, ki so javni subjekti, ne bi bilo treba uporabiti pomoči odvetnikov, ampak bi lahko uporabili prej opisane poti vročanja in izvršbe.

Igor Šoltes

Evropska unija je s ciljem večje prometne varnosti in manjšanja prometnih nesreč sprejela direktivo o čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrąkih, ki so jo države članice že morale implementirati in na podlagi katere je bila vzpostavljena tudi meddržavna elektronska izmenjava podatkov. Sam sem direktivo ob sprejemu pozdravil, saj gre za zagotavljanje večje varnosti v cestnem prometu. Izmenjava podatkov je tukaj brez dvoma pomembna, kazni so lahko namreč učinkovite in uspeąne le tedaj, ko so res izvržene in izterljive. Bo pa praksa pokazala, ali je trenutna ureditev zadostna in kje so še kažejo pomanjkljivosti.

Druga zadeva pa so parkirni prekrški, kjer se v zadnjem obdobju poskušajo uveljaviti sporne prakse. Sem mnenja, da morajo tu svojo nalogo opraviti pristojni organi, ki morajo v skladu s svojimi pristojnostmi preveriti morebitne nepravilnosti. Tu bi poudaril, da je pomembno predvsem to, da vročanje obvestil o kaznih izvajajo zgolj pristojni organi in to v skladu z veljavno zakonodajo. Sporne prakse, ki vključujejo posrednike, ki jih zakonodaja ne predvideva in ki za to nimajo ustrezne pravne osnove, pa so seveda nedopustne. Vsekakor tukaj pričakujem ustrezen odziv za to pristojnih institucij.

Poslanka SDS Anja Bah Žibert

Kot ste morda seznanjeni, se podpisnice Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah zavezujejo, da si bodo v skladu z določbami te konvencije čim bolj medsebojno pomagale v postopkih v zvezi s kaznivimi dejanji, za katera je kaznovanje v trenutku zaprosila za pravno pomoč v pristojnosti pravosodnih organov pogodbenice prosilke. Zagotovo je na področju pregona kriminala sodelovanje med državami članicami EU nujno, še posebej, kadar gre za najhujše oblike mednarodnega organiziranega kriminala ter za najhujše oblike kaznivih dejanj (genocid, umori, uboji, etc.). Kako poteka konkretno sodelovanje v praksi med državami članicami na področju pregona kaznivih dejanj težko komentiram, saj bi o tem več lahko povedali pristojni organi. Iz medijev sem seznanjena, da npr. policije več držav zgledno sodelujejo pri izmenjavi informacij o storilcih kaznivih dejanj, predvsem na področju trgovine z drogami smo lahko že večkrat v preteklosti bili priče njihovemu sodelovanju. Omenjena konvencija pa ne vključuje izmenjave podatkov o prekrških, ki jih slovenske državljanke in državljani storijo v drugih državah članicah.

Kar se tiče vaših vprašanj glede domnevnih ali pa dejanskih prometnih prekrškov, ki jih slovenski državljani naredijo v drugih državah članicah in potem iz teh držav članic skušajo izterjati plačilo glob in kazni na pravno dvomljiv način, pa naj dodam, da sem o teh dvomljivih praksah izterjave seznanjena predvsem iz medijev. Prav iz tega razloga sem na Vlado RS naslovila poslansko vprašanje, saj menim, da gre za pereč problem, ki bi terjal tudi angažiranje slovenskih predstavnikov oblasti, da na tovrstne sporne prakse opozorijo svoje ministrske kolege drugih držav članic, v tem primeru predvsem Hrvaške.

Sicer pa menim, da je še precej stvari v zvezi z izterjavo kazni za prometne prekrške v drugih državah članicah nedorečenih. Če samo kot primer navedem: na Hrvaškem sklep o izvršbi izda notar, dvomljiva in sporna pa je po mojem mnenju pristojnost hrvaškega notarja za izdajo sklepa državljanom EU, ki niso Hrvati. V tem primeru ni možnosti pritožbe, zaradi česar bi lahko govorili tudi o okrnjenem pravnem varstvu vsakega posameznika, ki se v takšnem postopku znajde. Prav tako menim, da bi za takšen sklep moralo biti pristojno sodišče in ne notar. Naj zgolj omenim, da je evropsko sodišče v zadevi Pula Parking proti nemškemu državljanu Svenu Klausu Tedeheranu sprejelo odločitev, po katerem se notarji in njihove izvršbe v EU ne priznavajo kot odločitve sodišča.

Z vidika zakona o varovanju osebnih podatkov so sporna posredovanja podatkov o lastnikih vozil ter posredovanj pozivov k plačilu s strani slovenskih odvetnikov. Kolikor vem, so bili slovenski odvetniki že pred časom opozorjeni s strani Odvetniške zbornice Slovenije na posamezna sporna ravnanja v takšnih primerih, zoper nekatere je bil uveden tudi disciplinski postopek.