Glas ljudstva: Razočaranje in ogorčenje nad koalicijskim vrhom in izjavami ministra za zdravje

Člani in članice iniciative Glas ljudstva so se z ogorčenjem in globoko zaskrbljenostjo odzvali na  predstavljene zaključke koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju o načrtovani zdravstveni reformi.

V izjavi za javnost so zapisali: »Naš odziv temelji na izjavah predsednika vlade ter na novinarski konferenci ministra za zdravje, ki je potekala v petek. Prioritetni ukrepi, ki jih je minister Loredan predstavil, ne upoštevajo ključnih zavez iz koalicijske pogodbe in predvolilnih obljub volivcem, da niti ne omenjamo v celoti prezrtih zahtev, izraženih na stavki pacientov.

Minister je na koalicijskem vrhu in na novinarski konferenci izrazito selektivno in splošno predstavil problematiko javnega zdravstva. Ni naslovil problematike konflikta interesov, ki ga predstavlja dvojna praksa, ni naslovil finančnih neravnovesij, ki spodbujajo prehajanje zdravnikov iz javnih ustanov med koncesionarje, ni naslovil zavarovanj, ki omogočajo preskakovanje vrst in s tem rušijo enakopravnost javnega zdravstva, in tudi ni naslovil povsem jasnih predvolilnih zavez vseh koalicijskih strank, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukine brez krčenja košarice pravic. Minister se tudi ni opredelil do stavkovnih zahtev civilne družbe.

Super. Delovno neaktivno prebivalstvo naj se znajde samo. Saj ste to hoteli povedati ane? Mogoče pa naj raje počakamo na izjavo skupine za pojasnevanje?

— Simon Batistič (@BatisticSimon) January 20, 2023

Predlagani prioritetni ukrepi pomenijo očitno nazadovanje v primerjavi s predvolilnimi zaobljubami strank vladajoče koalicije in tudi z vsebino koalicijske pogodbe iz maja 2022. Pomenijo tudi namerno ignoriranje ključnih zahtev civilne družbe, predstavljenih na stavki pacientov 10. januarja 2023.

Ob vsem naštetem je nesprejemljivo, da želi vlada vse poslance in poslanke koalicije po hitrem postopku prisiliti v podpisovanje 'Zavez za sodelovanje in podporo pri izvedbi zdravstvene reforme', ki jih javnost sploh ni videla in ni imela možnosti, da bi se do njih opredelila. Nujno je, da se Zaveze pred podpisom uskladijo z vsebino koalicijske pogodbe in pridobijo tudi podporo javnosti.

Zaveze, ki zmanjšujejo usmerjenost reforme v krepitev javnega zdravstva z javnimi izvajalci in potihoma odpirajo vrata privatizaciji in dobičkarstvu, so popolnoma nesprejemljive.

Izneverili ste se. Podpirate dvozivke. Fuj.

— Peter Stegnar (@PeterStegnar) January 20, 2023

Prav tako so nesprejemljive Zaveze, ki omejujejo pravico in dolžnost poslank in poslancev, da nasprotujejo tovrstnim pobudam, ki bi se utegnile 'nepričakovano' pojaviti v samem procesu oblikovanja reforme.

1. Vlada ni postavila jasne ločnice med javnim in zasebnim zdravstvom: Koalicijska pogodba napoveduje razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ( ̋Odpravljeno bo popoldansko delo zdravnikov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in koncesionarjih, uvedena bo konkurenčna prepoved dela ... ̋). Glas ljudstva zahteva jasno razmejitev med javnim in zasebnim sektorjem. Zaveze z Brda tega ključnega problema, parazitiranja zasebnega na javnem sektorju, sploh ne omenjajo in posledično ne predvidevajo nobenega ukrepa.

2. Problem dela v dvojni praksi (t. i. dvoživk) ostaja: Na koalicijskem vrhu in v izjavi za javnost minister ni pojasnil, kako namerava vlada omejiti oz. prekiniti popoldansko delo zdravnikov (dvojne prakse). Koalicijska pogodba tako zavezo sicer vsebuje (iz koalicijske pogodbe: 'Odprava "popoldanskega dela" zdravnic in zdravnikov pri zasebnikih in razmejitev javnega ter zasebnega zdravstva'), trenutni predlog reforme pa se temu izogiba. Tudi v časovnici, predstavljeni na tiskovni konferenci, to področje ni naslovljeno. Javnost ostaja brez zagotovila, da se bo z delom v dvojnih praksah prenehalo. Celo nasprotno, v načrtu je bilo omenjeno, da se 'ob objektivnem pomanjkanju kadra' dela zdravnikov ne bo omejevalo, kar lahko razumemo edino kot odobravanje nadaljnjega dela v dvojnih praksah.

Kako narediš zdravstveno reformo? Pregledaš predlkogie Nove Slovenije, potem pa predlagaš ravno nasprotno in bo zanesljivo prav.

— Jaka Žumer (@ZumerJaka) January 20, 2023

3. Prek koncesionarjev se bo še naprej odpiralo vrata zasebnim profitom na račun javnih sredstev. V iniciativi Glas ljudstva nikakor ne nasprotujemo delu koncesionarjev (kot je bilo s strani predstavnikov vlade zavajajoče predstavljeno), temveč poudarjamo, da mora podeljevanje koncesij temeljiti na potrebah prebivalstva, ne pa na želji po profitu in dobičkarstvu.

Menimo, da se mora podeljevanje koncesij omejiti na dejanske potrebe ter se z občin prenesti na raven Ministrstva za zdravje. Minister govori, o 'skanju ravnovesja', a brez kakršnih koli pojasnil. Dodaja tudi, da 'ne bomo prepovedovali ali omejevali dela'. Z napovedanim 'iskanjem ravnovesja med javnim in zasebnim' se vlada ponovno odmika od koalicijskih zavez, kjer se je jasno opredelila do tega, da bo razmejila javno in zasebno.

4. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) ostaja pod vprašajem: Koalicijska pogodba napoveduje ukinitev nepravičnega in neučinkovitega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do konca leta 2024. Predsednik vlade je na tiskovni konferenci napovedal ukinitev DZZ šele v letu 2025. V Zavezah, ki so jih dobili poslanci in poslanke (in jih je minister predstavil na novinarski konferenci), pa ukinitev doplačil in s tem DZZ sploh ni omenjena, pač pa je zapisano: 'Strukturno bomo prenovili in nadgradili DZZ.' Glas ljudstva ponovno zahteva, da se DDZ čimprej ukine, kar je mogoče urediti takoj, z interventnim zakonom, ki bo odpravil doplačila zdravstvenih storitev (s čimer se DZZ v sedanji obliki prenese v zdravstveni prispevek).

tvit_dvozivke.jpg

Predsednik vlade in minister sta napovedala uvedbo 'univerzalnih zdravstvenih storitev' oz. 'univerzalnega zavarovanja'. Pri tem se odpira ključno vprašanje, katere storitve bo univerzalno zavarovanje dejansko zajemalo. Minister je napovedal opredelitev osnovne košarice pravic, nikakor pa ni zagotovil, da bo obseg košarice pravic ostal enak ali se povečal. V iniciativi Glas ljudstva zagovarjamo povečanje košarice osnovnih pravic (npr. za storitve s področja zobozdravstvenega varstva, psihoterapije in fizioterapije ter dostopa do nekaterih medicinskih pripomočkov), čemur so se zavezale tudi koalicijske stranke. Glede na pretekle izjave pa upravičeno dvomimo, da bodo šle vladne reforme res v to smer. Iz danes povedanega izhaja upravičena bojazen, da bodo šli ukrepi vlade ravno v nasprotno smer, in sicer v uvedbo košarice A in košarice B, čemur odločno nasprotujemo. To bi najverjetneje zmanjšalo obseg osnovnih pravic in povečalo obseg plačljivih storitev.

5. Reforma ZZZS odpira možnost političnega prevzema: Minister je napovedal digitalno in strukturno preobrazbo ZZZS. Podpiramo ukrepe, ki bi šli v smeri digitalizacije, skupne nabave in večje transparentnosti upravljanja javnih sredstev. Vendar nas skrbi, da se pod pretvezo 'digitalizacije' skriva tudi želja po obvladovanju sredstev, saj lahko iz drugih izjav sklepamo, da se napoveduje tudi sprememba sestave skupščine ZZZS. Opozarjamo, da je ZZZS last pacientov oziroma zavarovancev in ne političnih strank. ZZZS vodi skupščina, ki je edina struktura v zdravstvenem sistemu, kjer imajo večino upravičenci/zavarovanci oz. delavke in delavci. To zagotavlja, da je ZZZS javen. Upravičeno skrbi, da pavšalne kritike odpirajo možnost za politični prevzem tega javnega zavoda, namesto da bi se krepila vloga zavarovancev, tj. pacientov.

Keber o javno zasebnem partnerstvu in problemu dvoživk.

Razlike med:
Inšt. Soča - idealna,
UKC LJ - vsak dan slišimo o kaotičnem stanju.
UKC 800 dvoživk, Soča 0!

Imamo 50% zdravnikov več kot pred 20 leti pa takrat nismo imeli takšnih problemov. Ampak takrat nismo imeli dvoživk. pic.twitter.com/2TDNTbqsCg

— Guy Gadbois - ĐiĐi (@Nacvrckan) January 16, 2023

Prav tako smo zaskrbljeni nad poskusi preusmerjanja pozornosti.

ZZZS je prikazan kot ključni krivec za stanje v slovenskem zdravstvu, kar odvrača pozornost od številnih drugih sistemskih problemov, ki že zadnjih 30 let spodjedajo javno zdravstvo.

In prav je tako. Tonin dosmrtni predsednik!

— anarh M (@anarhistM) January 19, 2023

6. Ni jasno, kdaj in kako bo vsem zavarovancem zagotovljen dostop do izbranega osebnega zdravnika: Veseli nas, da je ministrstvo upoštevalo del predlogov, ki smo jih sooblikovali skupaj z družinskimi zdravniki in ki zadevajo administrativne razbremenitve družinskih zdravnikov ter zaposlitve novih kadrov. A ocenjujemo, da je situacija dovolj pereča, da predlagamo sprejem interventnega zakona.

Predlagana časovnica je povsem nesprejemljiva za več kot 130.000 izbrisanih pacientov.

Ostajamo tudi brez zagotovila, da bodo po razbremenitvi spremenjeni glavarinski količniki in s tem zakonsko omogočen dostop do zdravnika za vse.

Zavarovalnica Triglav pravi, da je dopolnilno zavarovanje NUJA za naše zdravje.

Zakaj, lepo prosim, tega kar je NUJNO za naše zdravje, ne krije osnovno zavarovanje?

Kako se je lahko zavarovanje za faking NUJNE stvari preneslo na trg? pic.twitter.com/aWojY3RsYs

— Rose (@rose_roseae) January 18, 2023

7. Vlada nima načrta, kako povečati število zdravnikov: Minister je priznal, da imamo v Sloveniji premalo zdravnikov in da je najbolj presenečen nad nizkim številom diplomantov medicine. Nobeden od predvidenih ukrepov ne nakazuje na povečanje števila vpisnih mest za študij medicine, infrastrukturno in kadrovsko krepitev medicinskih fakultet ali kaj podobnega.

Poleg tega opozarjamo tudi na zavajajočo izjavo predsednika vlade, da problem pacientov brez izbranega zdravnika obstaja že od leta 2004, kar ne drži. Res je, da približno 5 do 7 % državljanov izbere osebnega zdravnika šele, ko prvič resno zboli, vendar je dejstvo, da so pacienti do leta 2019 osebnega zdravnika vselej lahko izbrali, ko so ga potrebovali, po letu 2019 pa je to zaradi znižanja normativa čedalje težje. Ob tem gre še za novih 30.000 pacientov, ki so osebnega zdravnika imeli, vendar so ga izgubili, to število pa vsak dan zaskrbljujoče narašča.

Keber o razliki med javnim in zasebnim interesom v zdravstvu.

“Nikoli ne bo zasebna bolnišnica skrbela za onkološke bolnike. To smo vsi prepričani tudi čez 100 let ne.” pic.twitter.com/eWVMmsGSKp

— Guy Gadbois - ĐiĐi (@Nacvrckan) January 16, 2023

Zavajajoča je tudi primerjava predsednika vlade med 4,5 milijardnim proračunom ZZZS in 60 milijonskim dobičkom zasebnih zavarovalnic, češ da gre v slednjem primeru za kurje tatove. Če bi primerjali enako z enakim, bi moral 4,5 milijardni proračun javne zavarovalnice primerjati s 600 milijonskim proračunom zasebnih zavarovalnic, kar pa nikakor ni zanemarljiva številka. Pa tudi ta zgolj 60 milijonski dobiček (na račun naših premij) bo v treh letih nadaljnjega obstoja DZZ pomenil 200 milijonov. Ali je to res za davkoplačevalce samo nepomemben drobiž?

Ob zaključku ponavljamo, da vsebina koalicijskega vrha in poslane zaveze poslancem niti na enem mestu ne omenjajo ključnega problema slovenskega zdravstva: finančnega in kadrovskega izčrpavanja javnega zdravstva v korist zasebnega. Brez rešitve tega problema bodo predlagani ukrepi, tudi če bodo uresničeni, še naprej omogočali oz. spodbujali proces razgradnje javnega zdravstva.

Dejstvo, da je več interesnih skupin, kot so 'Mladi zdravniki', 'Zdravstvo.si', 'Slovensko zavarovalno združenje' itd., javno izrazilo navdušenje nad ministrovimi napovedmi reforme, jasno kaže, da je skrb utemeljena. Gre namreč za najglasnejše zagovornike nadaljnje privatizacije slovenskega zdravstva. To je samo dodaten pokazatelj, da nas upravičeno skrbi, da bo ta vladna 'reforma' pod krinko lova na dežurne krivce v ZZZS še naprej dopuščala spodkopavanje javnega zdravstva ter celo odpirala vrata privatizaciji.

Ja, politični aktivist Federico, ki je v prostem času tudi zdravnik, išče kako iz vsake stvari narediti problem. Ker niso njegovi na oblasti.

— Liberalec (@Liberalec2) January 20, 2023

Ponovno pozivamo vse koalicijske stranke in vlado, da se končno opredelijo do naših povsem jasnih stavkovnih zahtev in odgovorijo na ključna vprašanja o tem, kakšna bo zdravstvena reforma in komu bo v resnici služila. Dokler ni jasno predstavljena končna vizija ureditve našega javnega zdravstva, je vztrajanje na 'zaporednih korakih', ki vse ključne zahteve civilne družbe puščajo nedorečene in jih prestavljajo več let v prihodnost, razlog za najglobljo zaskrbljenost in nazaupanje glede resničnih ciljev reforme. Kot smo že mnogokrat poudarili, smo pripravljeni konstruktivno sodelovati in podpreti reformo, ki bo dejansko usmerjena v dobrobit ljudi. Ob sedanjih informacijah in glede na vztrajno zavračanje vlade, da bi se soočila z našimi argumenti, pa smo upravičeno zaskrbljeni, da bodo volilke in volilci ponovno razočarani in prevarani.«

Iniciativa Glas ljudstva