Glas ljudstva kritično do potez Golobove vlade: Ministrstvo za zdravje se pomika v nasprotno smer od obljubljene

Čeprav je bila ureditev problemov zdravstva ena od prvih nalog nove vlade pod taktirko premirja Roberta Goloba, zaradi katere so državljani tudi množično glasovali za sedanje vladne stranke se je pol leta od volitev spremenilo le malo.

Energetska kriza, referendumi in kadrovanje so tako zaposlili vladnike, da na tem koraku niso uspeli narediti nobenega resnega preboja.

To klavrno dejstvo ugotavljajo tudi v iniciativi Glas ljudstva, ki deluje še iz časov prejšnje, Janševe vlade.

V pobudi pozorno spremljajo izpolnjevanje zavez, ki so jih civilni družbi in vsem državljanom dale politične stranke sedanje koalicije, še posebej pa tiste, ki bi jih bilo mogoče uresničiti hitro.

Glas ljudstva pa ob tem ugotavlja, da v sklopu zavez s področja zdravstva, ko gre za zagotavljanje vsem dostopnega javnega zdravstva oziroma dostopa do osebnih zdravnikov »vlada oziroma ministrstvo za zdravje odlagata nekatere predvidene ukrepe, ki bi jih je možno izvesti takoj in ki so predpogoj za sistemsko reševanje pravičnejšega financiranja zdravstva in zaustavitev procesa plazeče privatizacije.«

Resno jih skrbi delo trenutnega Ministrstva za zdravje, ki zaenkrat »ne kaže nobene namere, da bi uresničevalo zaveze podane volivcem in volivkam pred volitvami, trenutno je celo videti, da se gibljejo v nasprotno smer.«

Opozarjajo tudi, da bo napovedani »dolgotrajni stresni test kapacitet zdravstvenega sistema«, v najboljšem primeru zgolj »pokazal tisto, kar že vemo«, hkrati pa služi kot »izgovor za uvajanje sprememb« in ohranja »vse sedanje ključne slabosti, tako da bodo tudi nova sredstva, namenjena skrajševanju čakalnih vrst, našla pot v zasebni sektor.«

Glas ljudstva je sicer 5. oktobra 2022 organiziral spletno tribuno »Ustavimo privatizacijo javnega zdravstva«, na kateri je javnost seznanil z razlogi za zaskrbljenost in predstavil možne rešitve.

Ko pa bi prišel na urgenco pa bi ti rekli, da nisi nujen primer in da greš do svoje osebne zdravnice....

— Bojan Vaslić (@BojanVaslic) October 6, 2022

Na tribuni je govorec Glasu ljudstva dr. Dušan Keber v pogovoru z novinarko Ksenijo Horvat prikazal zmote in zavajanja glede pojmov »javno, državno in zasebno« ter pojasnil razlike med javnimi (državnimi) zdravniki, koncesionarji, zdravniki z dvojno prakso (»dvoživkami«) in »čistimi« zasebniki.

Pojasnil je, zakaj so javni zdravniki z dvojno prakso ključni pospeševalci privatizacije, saj brez njih zasebni sektor ne more prevzemati večjega deleža javnega programa.

Je pa posebna vrsta dosežka, da se bivši minister Janševe vlade v oddajo o težavah v zdravstvu javlja z jadrnice.#Tarča

— Levica (@strankalevica) October 6, 2022

Dr. Keber je navedel tuje analize, ki zdravnikom z dvojno prakso pripisujejo navzkrižje interesov, plenilsko vedenje in sledenje lastnim interesom na škodo kolegov in bolnikov, kar delegitimizira javno zdravstvo in ogroža zaupanje prebivalcev.

Pridobivanje dobička iz javnega denarja bi pri bolezni in zdravju moralo biti nesprejemljivo.

Dokler ni natancno doloceno kaj mora posamezni zdravnik naredit za svojo placo, sem proti kakrsnemukoli dvigu. In dokler ne prevzamejo odgovornosti za cakalne vrste in se nehajo delat kot da oni na to nimajo vpliva. Plus takojsnja ukinitev dvozivk

— Kaviar socialistka (@Bosamarica) October 7, 2022

Izjava ministra za zdravje dr. Danijela Bešič Loredana – ki je sam zdravnik-dvoživka in dela tako v javnih kot zasebnih ambulantah hkrati -  da bo dopolnilno zavarovanje ukinjeno takrat, ko bo znano, kako zagotoviti nadomestna sredstva, je po mnenju Glasu ljudstva sprenevedanje.

Odgovor je namreč že dolgo poznan: denar bi še naprej prispevali zavarovanci, vendar v obliki pravične proporcionalne obdavčitve, ne pa v obliki današnje premije, enake za vse.

Odlaganje tega ukrepa pomeni, da se bo še naprej na letni ravni prelilo v žepe zavarovalnic od 50 do 100 milijonov dobička.

Dejanja, ne besede!

— Marko Odic (@MarkoOdic) September 8, 2022

Med takojšnjimi ukrepi je dr. Keber v imenu Glasu ljudstva predlagal naslednje:

- ukinitev doplačil in uvedba proporcionalne obdavčitve, ki naj nadomesti dosedanja sredstva dopolnilnega zavarovanja;

- omejitev dodeljevanja javnega programa zasebnemu sektorju na raven, ki ustreza kapacitetam redno zaposlenega osebja, prostorov in opreme tega sektorja;

- izenačitev pogojev za nagrajevanje po delu med javnim in zasebnim sektorjem.

Celotno tribuno si lahko ogledate na spodnji povezavi.