REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Glas ljudstva: kaj je na kocki na evropskih volitvah in kako kaže slovenskim strankam?

Glas ljudstva: kaj je na kocki na evropskih volitvah in kako kaže slovenskim strankam?Evropski parlament

»Prvič od njenega oblikovanja imamo sovražnike Evrope, ljudi, ki želijo uničiti Evropo. Za to gre v tem populizmu. Če se ti populisti združijo, če bodo tisti proevropsko usmerjeni razdeljeni … potem bo to prva zmaga populistov.«

S temi besedami je evropski komisar Pierre Moscovici za Euronews v enem samem stavku pojasnil, kaj je glavno vprašanje na sedanjih volitvah v Evropski parlament.

Moscovici: Prvič od njenega oblikovanja imamo sovražnike Evrope, ljudi, ki želijo uničiti Evropo.

In na nek način je res tako.

V Veliki Britaniji komajda ustanovljena »Brexit stranka« Nigela Faraga podira vse rekorde in bo v Evropskem parlamentu dobesedno izbrisala konservativce. Odkrito pa si prizadeva za konec evropskega projekta in predvsem za dokončen izstop Velike Britanije iz EU.

Po zadnjih anketah se bo isti rezultat v 90 odstotkih primerov njihovih volivcev ponovil tudi na nacionalni ravni, zaradi česar so »brexiterji« konservativce premierke Therese May dobesedno izbrisali iz političnega zemljevida Velike Britanije.

Raziskave javnega mnenja kažejo tudi na uspeh drugih »suverenističnih« strank, od Italije do Poljske in Madžarske. Skupni imenovalec vseh teh strank pa je odpor osrednjim in »odtujenim« centrom moči v Bruslju.

Nigel Farage
Nigel Farage EU in njenim institucijam ne želi prav nič dobrega.

Svojo prednost bodo na sedanjih volitvah skoraj zagotovo zato povečale predvsem leve in desne stranke, ob vzponu evroskeptikov, vse to pa bo sprejemanje skupnih odločitev v EU v prihodnje še otežilo. Že doslej razdeljena Evropa bo poslej še bolj razdeljena, širitev pa bo premaknjena v nedoločno prihodnost, kar bi lahko okrepilo tudi konflikte na Balkanu, kjer cela vrsta držav čaka na vstop v EU.

Leve stranke pridobivajo svojo novo moč zaradi sedanje evropske ureditve, ki je vso težo krize in »varčevanja« prevalila na pleča delavcev, zaščitila pa predvsem banke.

Situacija zato res vsaj deloma spominja na položaj v tridesetih letih prejšnjega stoletja, kjer je ekonomska kriza prav tako okrepila desne in leve stranke.

Krepijo se tudi leve stranke, vendar na podlagi drugačnih razlogov kot desne. Če desne krepijo migracije, do katerih je prišlo prav zaradi intervencij ZDA in največjih evropskih držav na Bližnjem vzhodu, potem leve pridobivajo novo moč zaradi sedanje evropske ureditve, ki je vso težo krize in »varčevanja« prevalila na pleča delavcev, zaščitila pa predvsem banke.

Pri tem EU ostaja globoko razdeljena tudi pri izbiri strateške poti v prihodnost. Pristaši bolj federalistične EU, ki si prizadevajo za večje pristojnosti osrednjih organov EU, neposredno izvolitev predsednika, neposredne prihodke EU in celo skupno vojsko opozarjajo, da brez teh sprememb EU ne bo mogla postati učinkovita.

ZDA-EU
Bolj notranje razdeljena EU bi bila v prihodnjem obdobju tudi za ZDA boljša izbira od notranje konsolidiranega zaveznika in hkrati - »konkurenta.«

Toda vse več je tistih, ki želijo v smer bolj »konfederalne« EU, kjer se več odločitev sprejema s konsenzom vseh in imajo države večjo vlogo. To pa je, zanimivo in razumljivo, tudi smer, ki bi bila bolj ugodna za druge sile, ki v EU vidijo najmanj konkurenta, če ne celo nasprotnika – gre pa seveda za Rusijo, ZDA in Kitajsko.

In ni nenavadno, da je nemška kanclerka Angela Merkel kot nasprotnika EU poleg Rusije in Kitajske nedavno prvič javno označila tudi ZDA.

Zanimivo in vzpodbudno pa je, da stranka DOM, ki je nastopila z najbolj ksenofobičnim protimigrantskim programom, v anketah javnega mnenja tudi v tako zaostrenih razmerah ni prilezla niti do volilnega praga.

Vse to se jasno vidi tudi na primeru Slovenije, kjer imamo prav tako opravka s krepitvijo strank levice in desnice in slabitvijo »centra«.

Zanimivo in vzpodbudno pa je, da stranka DOM, ki je nastopila z najbolj ksenofobičnim protimigrantskim programom, v anketah javnega mnenja tudi v tako zaostrenih razmerah ni prilezla niti do volilnega praga.

Po svoje je to tudi razumljivo, saj imajo vsi, ki želijo dati svoj glas za bolj strogo politiko do varovanja južne meje na voljo tudi možnost, da obkrožijo SNS Zmaga Jelinčiča, ki svoje protitujske retorike, za razliko od stranke DOM, nikoli ni kompromitirala z zagovarjanjem kolaboracije in »olepševanjem« fašizma in nacizma, kot to velja za vodilne v stranki DOM.

Zmago Jelinčič se tako, za razliko od stranke DOM, zavzema za bolje varovanje južne meje in reformo pravosodja, ne pristaja pa na »retuširanje zgodovine« in zaničevanje NOB

Zmago Jelinčič se zavzema za bolje varovanje južne meje in reformo pravosodja, za razliko od DOM pa ne pristaja na »retuširanje zgodovine« in zaničevanje NOB. 

Na bližnjih evropskih volitvah po anketi Vox populi tako najbolje kaže skupni listi SDS in SLS z nosilcem liste Milanom Zverom, ki bi jo podprlo 18,9 odstotka volivcev. Sledita listi SD z nosilko Tanjo Fajon (18,1-odstotna podpora) in LMŠ z nosilko Ireno Jovevo (16,9 odstotka glasov).

Sledijo NSi z nosilko liste Ljudmilo Novak (7,6 odstotka), DeSUS z Igorjem Šoltesom (6,8 odstotka) in Levica z Violeto Tomić (5,8 odstotka).

SNS z Zmagom Jelinčičem anketa napoveduje petodstotno podporo, SAB z Angeliko Mlinar pa je podporo napovedalo 2,8 odstotka vprašanih. SMC z nosilcem liste Gregorjem Peričem ni prejela glasov anketiranih v majski anketi.

Tanja Fajon
Na visoko podporo lahko računa tudi Tanja Fajon iz SD.

Stranka DOM pa bi po rezultatih te ankete dobila le 1,5-odstotno podporo, ki jo bo večinoma »ukradla« od podpore, ki bi jo sicer dobila lista SDS+SLS.  

Dobra desetina vprašanih (10,7 odstotka) še ni odločena, šest odstotkov pa se jih volitev ne bi udeležilo.

Ob upoštevanju le tistih vprašanih, ki nameravajo oditi na volitve, bi skupna lista SDS in SLS prejela 22,7 odstotka glasov, SD 21,7 odstotka, LMŠ pa 20,3 odstotka glasov.

NSi anketa nakazuje 9,1 odstotka, DeSUS 8,2 odstotka, Levici 6,9 odstotka, SNS 6 odstotkov, SAB 3,4 odstotka in DOM le 1,7 odstotka glasov.

Komentarji