Francija se bo s kibernetskimi grožnjami spopadala z vojsko

Francija je napovedala oblikovanje prve vojaške enote za kibernetsko vojskovanje z namenom povečanja svojih zmogljivosti na tem področju v času, ko na zahodu raste bojazen o ruskih hibridnih grožnjah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian je ob ponedeljkovi predstavitvi nove enote vpliv kibernetskega vojskovanja primerjal z vplivom uporabe prvih zračnih plovil na bojišču v zgodnjem 20. stoletju.

"Nastanek novega področja, novega kibernetskega bojišča, nas sili v to, da premislimo, kako se lotevati vojskovanja," je med predstavitvijo nove vojaške doktrine povedal Le Drian.

Z novo doktrino bodo lahko kibernetski napadi predstavljali vojno dejanje, ki bo terjalo primeren odgovor enote z imenom Cybercom. Če bo ugotovljeno, da hekerska dejavnost izvira iz države, ki ni storila nič, da bi preprečila takšen napad, bo Francija "postavila pod vprašaj odgovornost te države".

"Moramo imeti ofenzivne zmogljivosti na področju kibernetskega vojskovanja, s katerimi bomo lahko posegli v sisteme in omrežja naših sovražnikov z namenom, da povzročimo škodo, izpad storitev in začasno oz. popolno nevtralizacijo groženj," je po poročanju AFP povedal minister.

Nova enota, ki bo polno oblikovana do leta 2019 in naj bi zaposlovala več kot 2600 strokovnjakov, bo delovala tudi na področju prepoznavanja tujih hekerskih tarč in ugotavljanja šibkih točk v ključnih vojaških omrežjih, med drugim tudi tistih za upravljanje z brezpilotnimi vojaškimi letali.

Francija s to potezo sledi nekaterim drugim zahodnim državam pri oblikovanju aktivne strategije odzivanja na naraščajoče kibernetske grožnje. Britanska vlada je tako v začetku novembra napovedala, da bo v naslednjih petih letih vložila dve milijardi evrov v kibernetsko varnost.

Napoved programa je sledila izjavam direktorja britanske notranje obveščevalne službe MI5 Andrewja Parkerja, v katerih je obtožil Rusijo, da izvaja "vse bolj agresivno zunanjo politiko, ki uporablja propagando, vohunstvo, prevratno delovanje in kibernetske napade".

Rusija te besede kakor tudi druge obtožbe o domnevnem državno sankcioniranem hekanju tujih političnih ciljev, med drugim tudi vse glasnejše ameriške obtožbe o hekanju med nedavno predsedniško volilno kampanjo, odločno zavrača.

Rusija je medtem na začetku decembra tuje obveščevalne službe obtožila načrtovanja velikega kibernetskega napada na njene finančne institucije. Takrat so ruski obveščevalci zatrdili, da so odkrili načrte za napad, ki naj bi se začel 5. decembra. Pred tem naj bi že prišlo do nekaterih kibernetskih napadov na ruske finančne institucije, ki pa poročanju lokalnih medijev niso povzročili izpada sistemov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je prejšnji torek podpisal široko strategijo, namenjeno krepitvi obrambnih mehanizmov v državi proti kibernetskih napadom.

Nova strategija informacijske varnosti kot glavne grožnje izpostavlja vse pogostejše državno-sankcionirano hekanje, negativno medijsko poročanje o Rusiji v tujini in "erozijo tradicionalnih ruskih duhovnih in moralnih vrednot", še poroča AFP.