Fides pred zaostritvijo stavke še na pogajanja z vlado

Zdravniški sindikat in vladni pogajalci po skoraj dveh tednih sicer mehke oblike stavke zdravnikov, ki pa se v praksi vse bolj zaostruje, še niso uspeli najti skupne besede. V ponedeljek bodo znova sedli za pogajalsko mizo. In če tudi tokrat ne bodo uspešni, zdravniški sindikat Fides za torek napoveduje zaostritev stavke.

Glavne stavkovne zahteve Fidesa so sprejem standardov in normativov, kot jih je zdravništvo opredelilo v modri knjigi, in sprememba sistema plač v javnem sektorju, po katerem bi se lahko zdravniki (in tudi nekateri drugi v javnem sektorju) uvrstili nad 57. plačni razred. Zahtevajo še, da se dodatno nagradi tiste zdravnike, ki opravljajo terciarno dejavnost, ki presega vrednost najvišjega, 65. plačnega razreda. Za vse specialiste z enakim staležem od strokovnega izpita zahtevajo ob enakih posebnih pogojih dela in enaki karierni uspešnosti enako osnovno plačo.

Nazadnje so predstavniki vladne pogajalske strani in Fidesa za skupno mizo sedli v petek, potem ko je glavni odbor sindikata tudi napovedal zaostritev stavke. V petek je Fides vladni strani predstavil približevalni predlog, po katerem bi lahko zdravnike, ki bi presegali standarde in normative, nagrajevali po določbi obstoječega zakona o sistemu plač v javnem sektorju in tako ne bi bile potrebne spremembe zakona.

Prav časovnica uveljavitve zahtev Fidesa je na zadnjih nekaj srečanjih preprečevala, da bi se dokončno uskladili. Vladna stran je izvedbo načrtovala za prihodnje mesece oz. prihodnje leto, a v Fidesu na to niso pristali, saj se bojijo, da jih bodo peljali žejne čez vodo. Zato so zahtevali konkretne pravno zavezujoče roke v zameno, da zamrznejo izvajanje stavke.

Kot alternativo zahtevam po spremembi plačnega sistema je Fides v ponedeljek po celodnevnih pogajanjih vladi predlagal, da zdravniki izstopijo iz enotnega sistema plač v javnem sektorju. Ker je vlada obljubila, da bo obravnavala ta predlog, so zamrznili napoved o zaostritvi stavke. A ker je vlada na četrtkovi seji zavrnila to zahtevo, je napoved o zaostritvi spet oživela.

Zdravniki od 8. novembra stavkajo tako, da so omejili svoje delo na 40 ur tedensko. To je že po nekaj dneh povzročilo težave zlasti v tistih zdravstvenih ustanovah - gre zlasti za manjše bolnišnice, pa tudi manjše klinike -, kjer morajo zdravniki zaradi pomanjkanja kadra delati nadure, da delo poteka kolikor toliko normalno.

Tako so že v prvih dneh stavke začeli odpadati nekateri nenujni posegi in pregledi, v drugem tednu stavke pa se je obseg izpada programa le še povečal. Ponekod so morali zdravniki celo "prekršiti" stavkovna pravila, da so lahko zagotavljali neprekinjeno zdravstveno varstvo.

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana denimo morajo anesteziologi delati toliko kot pred stavko, torej od 50 do 60 ur na teden. Če bi se anesteziologi držali pravil Fidesa glede dela v času stavke, delo ne bi potekalo v 20 operacijskih dvoranah, kar pomeni 80 operacij na dan oz. 400 operacij na teden. Tako pa so prejšnji teden v ljubljanskem kliničnem centru zaradi stavke opravili približno 70 operacij manj, kot bi jih sicer.

Če se torej vladna in sindikalna stran v ponedeljek ne bosta dokončno uskladili - vladna stran je morala čez vikend preučiti, kaj bi Fidesov približevalni predlog finančno pomenil -, je pričakovati, da bo Fides uresničil, kar je napovedal v petek. Ob zaostritvi stavke bodo opravljali le tiste storitve, ki so za čas stavke zdravnikov opredeljene v zakonu o zdravniški službi. Obravnavali bodo le nujne bolnike, nosečnice, otroke do 18. leta starosti in starejše od 65. let ter bolnike z rakom. Ne bodo pa opravljali nenujnih pregledov ali posegov.

To bi bil precej hud udarec za slovensko zdravstvo, ki se že sedaj sooča z dolgimi čakalnimi dobami na specialistične preglede in nekatere operacije. Te čakalne dobe bi se ob odpovedi večine nenujnega programa še podaljšale.

Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je v petek dejal, da se zaveda, da je stavka največje breme za bolnike. "Nam je zelo hudo, opravičujemo se bolnikom, ampak drugega načina niti nimamo," je izjavil. Ob tem je opozoril, da so tudi zdravniki pod hudim etičnim bremenom. Kot pravi, so se zato pogajali kar eno leto, stavko pa napovedali dovolj zgodaj. "Če bi se vlada tako resno lotila pogajanj pol leta pred začetkom stavke, kot se jih je sedaj, pa se jih tudi sedaj ne loteva dovolj resno, potem teh težav bolniki ne bi občutili," je dejal.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa je, kot pravi, optimistična, da do zaostritve stavke ne bo prišlo, zato o tem niti ne razmišlja. "Jaz sem vedno optimist, ker zlepa ne odneham in vztrajam," je dejala in vnovič pozvala sindikalno stran, naj "prevlada razum, ker gre za bolnike".

Je pa ministrica dodala, da "dober gospodar dela optimistično, napredno, dolgoročno, vedno pa ima pripravljene tudi vse zadeve za črni scenarij". Kakšne načrte ima v primeru črnega scenarija, pa ni želela razkriti.

Bo pa zdravniška stavka tudi ena od tem na ponedeljkovem koalicijskem vrhu.