REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

FGG in luciden video: Zakaj je na referendumu o spremembah Zakona o vodi potrebno obkrožiti »proti«

FGG in luciden video: Zakaj je na referendumu o spremembah Zakona o vodi potrebno obkrožiti »proti«Vir: Twitter

V zvezi s predlogom sprememb in dopolnitev zakona o vodi se v teh dnevih krešejo mnenja med koalicijskimi strankami, zagovorniki sprememb, ter njihovimi nasprotniki iz opozicije, pa tudi številnih civilnodružbenih organizacij.

Precej enotno mnenje vseh okoljevarstvenikov je, da so spremembe zakona slabe in bodo dolgoročno ogrozile naš dostop do obal rek, jezer in morja, sprožila dodatno betoniranje površin, onesnaževanje okolja, onesnaževanje podtalnice in privatizacijo skupnih površin.

Da gre za pomembno vprašanje se zavedajo tudi sindikati, pri čemer je povsem nepotrebno politizacijo doživelo mnenje sindikata delavcev Lidla.

Mnogi so jim očitali, da so s svojim mnenjem prestopili prag dovoljenega, toda na tem vprašanju so očitno »padli« tudi eminentni pravniki, kajti pri tako pomembnem vprašanju imajo zagotovo tudi sindikati, kot pravna oseba, pravico do svojega mnenja.

Vendar tudi to kaže, kako zelo je pri oceni stališč seveda pomembno tudi to, kdo kaj sporoča.

Ko gre za stranke, je zaupanje javnosti še najmanjše, saj imajo stranke pred očmi pač vedno le strankarske, ozke interese.

In zato so tudi tiskovine, ki so jih pripravile koalicijske stranke v podporo sprememb zakona o vodi seveda polne napak, laži in zavajanj, na kar opozarjajo strokovnjaki.

Zato so v poplavi mnenj še toliko bolj pomembna strokovna in neodvisna mnenja.

In ko gre za gradbeništvo in vode, je prav zato zelo pomembno tudi stališče Fakultete za Gradbeništvo in geodezijo (FGG) v Ljubljani, saj to mnenje ni podvrženo »strankarski logiki.«

Zelo podobno velja tudi za mnenje Sveta za varovanje okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.

Zato v uredništvu Insajderja to stališče FGG, s katerim se strinjamo, objavljamo v celoti.

Vse, ki nimajo časa prebirati strokovnih argumentov pa pozivamo, da si ogledajo prikupen film, v katerem znani humoristi na zelo nazoren način prikažejo vse težave, ki se nam obetajo, če referendum ne bo uspešen in o katerih na bolj suhoparen način opozarjajo tudi na FGG.

Stališče Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani v zvezi s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G): »S tem dopisom Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ustanova, ki izobražuje strokovnjake na področju gradbeništva, geodezije in geoinformatike, stavbarstva, prostorskega načrtovanja, vodarstva in okoljskega inženirstva, poziva Državni zbor Republike Slovenije k zavrnitvi amandmajev k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G).

Vlaganje amandmajev in kasnejše umikanje posameznih členov, ki smo mu bili priča v zadnjih dneh, nakazuje na strokovno neutemeljenost predlaganih sprememb zakona o vodah.

Zlasti, ker so predlagane bistvene spremembe zakona (37. člen), o katerih ni bila možna javna razprava in se do njih posledično ni mogla opredeliti zainteresirana (strokovna) javnost.

Tovrstno spreminjanje zakonodaje je tudi v nasprotju z določbami Aarhuške konvencije (8. člen) in Vodne direktive.

Pitna voda
Pitna voda. Vir: Twitter

2. člen Predloga Zakona, ki spreminja 37. člen veljavnega zakona, razširja možnost posegov na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer, t.j. dopušča gradnjo objektov v javni rabi po Gradbenem zakonu.

S to spremembo se povečuje možnost za gradnjo objektov na zemljiščih, ki imajo pomembno ekosistemsko vlogo (varovanje pred poplavami, čiščenje vode, napajanje vodonosnikov, biodiverziteta, itd.) in predstavljajo habitat za številne rastlinske in živalske vrste.

Hkrati tovrstni posegi prekinjajo povezave v naravi (snovni tokovi, migracijske poti), onemogočajo prost dostop do vode in redno vzdrževanje ter tako zmanjšujejo ekosistemske storitve, od katerih smo vsi odvisni.

Po naši strokovni oceni bodo predlagane spremembe Zakona vplivale na poslabšanje poplavne varnosti, kakovosti vodnih virov in ravni ekosistemskih storitev. Smatramo, da Predlog zakona ruši strokovne osnove, ki jih učimo in posredujemo rodovom prihajajočih vodarskih strokovnjakov, ter ga zato ne moremo podpreti.

Gradnja objektov v bližini vodotokov prav tako povečuje ranljivost družbe na škodno delovanje poplav ter posledično prinaša potencialne dodatne stroške družbi z gradnjo protipoplavnih ukrepov in ni v duhu krepitve odpornosti družbe na nevarne naravne pojave.

Zaradi pričakovanih posledic podnebnih sprememb (pogostejši ekstremni vremenski dogodki) bi morali slediti načelu previdnosti in posledično obstoječa priobalna zemljišča ohranjati in celo širiti.

Vodi moramo dati svoj prostor, sicer si ga bo vzela sama, vendar takrat v škodo družbe.

Po naši strokovni oceni bodo predlagane spremembe Zakona vplivale na poslabšanje poplavne varnosti, kakovosti vodnih virov in ravni ekosistemskih storitev.

Smatramo, da Predlog zakona ruši strokovne osnove, ki jih učimo in posredujemo rodovom prihajajočih vodarskih strokovnjakov, ter ga zato ne moremo podpreti.

Predlagamo, da se iz novele Zakona o vodah umakne 2. člen Predloga Zakona, ki spreminja 37. člen veljavnega zakona tako, da mu v 1. odstavku dodaja tretjo točko, s katero razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča.

Pozivamo, da se potencialne spremembe Zakona o vodah sprejemajo z veliko mero previdnosti in odgovornosti do prihodnjih generacij ter s širokim družbenim soglasjem,« so zapisali na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.

Delite članek