Evropski parlament za dolgoročno strategijo preživetja čebel

Evropski parlament je ta teden sprejel resolucijo, s katero komisijo in države članice EU poziva, naj storijo več za zaščito zdravja čebel, boj proti ponarejanju medu in podporo čebelarjem. Po oceni evropskih poslancev EU potrebuje obširno in dolgoročno strategijo za izboljšanje zdravja čebel in obnovitev čebelje populacije.

Evropski poslanci v resoluciji pozivajo k akcijskemu načrtu EU za boj proti smrtnosti čebel, vzrejnemu programu za povečanje odpornosti na tujerodne invazivne vrste, kot so pršica varroa destructor, azijski sršen in huda gniloba čebelje zalege, več raziskavam za razvoj inovativnih zdravil za čebele in njihovi večji dostopnosti, prepovedi vseh pesticidov, ki imajo znanstveno dokazano negativni vpliv na zdravje čebel, vključno z neonikotinoidi, in uporabi varne alternativnih proizvodov ter vnaprejšnjemu opozarjanju o času škropljenja pridelkov, da ne bi škodovali čebelam.

Kot so sporočili iz Evropskega parlamenta, bi se moral proračun EU za nacionalne čebelarske programe povečati za 50 odstotkov, v skupno kmetijsko politiko po letu 2020 pa bi bilo treba vključiti posebno shemo podpore za čebelarje. Poslanci prav tako predlagajo uvedbo nadomestil za smrtnost čebeljih družin.

Da bi zagotovili, da uvoženi med izpolnjuje stroge standarde EU, bi bilo treba uskladiti veterinarski mejni nadzor in nadzor na notranjem trgu, testirati ves uvoženi med in zaostriti zahteve glede sledljivosti. "Komisija naj razvije učinkovite laboratorijske analitične metode, države članice pa naj uvedejo strožje kazni za kršitelje," so poudarili.

"Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da zaščitimo naš med in čebele, saj je kar 76 odstotkov proizvodnje hrane v Evropi odvisno od opraševanja. Čebele so nepogrešljive za varnost preskrbe s hrano," je ob tem izpostavil evropski poslanec iz Madžarske Norbert Erdos in dodal: "Zdaj naj komisija in nacionalne vlade uresničijo naše predloge."

V EU je okoli 600.000 čebelarjev, ki na leto proizvedejo približno 250.000 ton medu. To EU po proizvodnji uvršča na drugo mesto, za Kitajsko. Največje proizvajalke medu v EU so bile leta 2016 Romunija, Španija in Madžarska, sledijo Nemčija, Italija in Grčija.

EU uvozi približno 200.000 ton medu, največ iz Kitajske, Ukrajine, Argentine in Mehike. Testiranja skupnega raziskovalnega centra komisije so razkrila, da 20 odstotkov vzorcev, odvzetih na zunanjih mejah EU, ne spoštuje evropskih standardov.