Evropski parlament sprejel proračun EU za 2017

Evropski parlament je potrdil dogovor s članicami EU glede proračuna za 2017 in s tem zaključil postopek sprejemanja osnovnega finančnega dokumenta unije za prihodnje leto. V evropskem proračunu za prihodnje leto bo za porabo na voljo 134,5 milijarde evrov. Poseben poudarek bo na soočanju z migracijami in krepitvi gospodarske rasti.

Dogovor o proračunu so pogajalci Evropske komisije, Sveta EU, ki združuje predstavnike članic unije, in Evropskega parlamenta dosegli sredi novembra, članice pa so ga formalno potrdile v ponedeljek.

Z današnjim glasovanjem, v okviru katerega je proračunski dogovor potrdilo 438 poslancev, 194 jih je bilo proti, sedem pa vzdržanih, se je tako proračunski postopek končal, predsednik Evropskega parlamenta pa je dokument že podpisal.

Skupna raven proračunskih sredstev znaša 157,9 milijarde evrov v sprejetih obveznostih in 134,5 milijarde evrov v plačilih.

"Cilj smo dosegli. Proračun je osredotočen na naše prednostne naloge, kot so spodbujanje rasti, ustvarjanje delovnih mest - še posebej za mlade - in migracijska kriza. Dodatnih pol milijarde evrov za Pobudo za zaposlovanje mladih je jasen signal uniji, da je treba ukrepati," je dejal glavni poročevalec za proračun, nemški poslanec Jens Geier (S&D).

Poseben poudarek v proračunu je na soočanju z migracijsko krizo, na primer na gradnji sprejemnih centrov in ukrepih za integracijo beguncev, ter na krepitvi varnosti na zunanjih mejah. Za te namene bo v prihodnjem letu namenjenih približno šest milijard evrov oz. 11,3 odstotka več denarja kot letos.

Kot drugo prednostno usmeritev pa so akterji pri pripravi poračuna izpostavili spodbujanje naložb ter s tem rasti in delovnih mest. Za te prioritete bo v prihodnjem letu namenjenih dobrih 21 milijard evrov oz. 12 odstotkov več kot letos.

V Evropskem parlamentu so med svojimi dosežki v pogajanjih o proračunu za prihodnje leto izpostavili dodaten denar za program za mobilnost študentov Erasmus in za pobudo za zaposlovanje mladih.

Pobudi za zaposlovanje mladih so parlamentarni pogajalci uspeli izboriti dodatnih 500 milijonov sredstev, še 200 dodatnih milijonov pa bo namenjenih ključnim programom za pomoč pri ustvarjanju delovnih mest, kot so npr. COSME, Instrument za povezovanje Evrope (CEF), na katerega pri gradnji drugega tira računa tudi Slovenija, in Obzorje 2020.

V parlamentu so ob dogovoru obžalovali, da ob velikodušnih prispevkih za bivše evropske komisarje ne obstaja tudi strožji kodeks ravnanja. Parlament je namreč predlagal, da bi se sredstva za radodarna nadomestila bivšim komisarjem prestavila v rezervo, dokler se ne zaostri kodeks njihovega ravnanja, a s predlogom ni uspel.

Strožja etična pravila za zaposlitev bivših evropskih komisarjev je sicer nedavno po aferi z zaposlitvijo nekdanjega predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa v finančnem velikanu Goldman Sachs predlagal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Proračun unije sicer predlaga Evropska komisija, ki je za prihodnje leto na začetku procesa predvidela 134,9 milijarde evrov porabe. V pogajanjih se nato članice unije tradicionalno zavzemajo za to, da bi prvotni predlog oklestile, Evropski parlament pa želi večjo porabo.

Tokrat je bila razlika med željami članic in parlamenta 4,2 milijarde evrov. Parlament je zahteval 138 milijard evrov, članice pa največ 133,8 milijarde evrov. Kompromis je torej nekje vmes med željami članic in prvotnim predlogom komisije.