Evropska komisija od Slovenije in Hrvaške pričakuje implementacijo arbitražne sodbe

Evropska komisija od Slovenije in Hrvaške pričakuje, da bosta implementirali arbitražno sodbo, je danes v Strasbourgu poudaril prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans. Komisija k temu dodaja, da je pripravljena pomagati k zagotovitvi celovite in pravične uresničitve sodbe.

Komisija tudi pozdravlja srečanje slovenskega in hrvaškega premierja Mira Cerarja in Andreja Plenkovića 12. julija ter da sta se strani dogovorili, da do takrat ne bo nikakršnih enostranskih dejanj.

Komisija upa, da se bosta premierja dogovorila, kako najbolje uresničiti arbitražno sodbo, ter poudarja, da je pripravljena posredovati ali prispevati k procesu, je še poudaril prvi podpredsednik komisije Timmermans.

Ko bo proces uresničevanja sodbe stekel, se bo kolegij po njegovih besedah vrnil k temu vprašanju ter razpravljal o tem, kako lahko komisija pomaga k celoviti in pravični uresničitvi sodbe.

Na vprašanje, kako konkretno lahko komisija pomaga najti izhod iz nastalega položaja, ko so stališča obeh strani povsem vsaksebi, torej kako iz te pasti, je Timmermans odgovoril, da "imamo v EU veliko težav, a da se vedno izvijemo iz pasti".

"Pripravljenost na srečanje in pogovore je dobro znamenje," je še poudaril Timmermans. Ob tem je sicer izpostavil tudi, da gre pri vprašanju meje med državama za "dvostransko vprašanje".

O vzdušju med razpravo in drugih podrobnostih prvi podpredsednik komisije ni želel govoriti, češ da je mogoče na kolegiju resnično razpravljati le, če obstaja zagotovilo, da se komisarjev ne bo navajalo zunaj kolegija.

Po razpravi kolegija o arbitražni sodbi o meji med Slovenijo in Hrvaško se je oglasila tudi evropska komisarka iz Slovenije Violeta Bulc z uradno izjavo, v kateri povzema Timmermansove besede.

Timmermans se je na arbitražno sodbo najprej odzval ustno na novinarski konferenci v Strasbourgu, nato pa je enako sporočilo posredoval še v pisni izjavi.

Poleg omenjenega je izpostavil še, da gre za vprašanje, staro več kot 20 let, in da je komisija vselej podpirala miroljubne rešitve sporov glede meje med članicami unije, ter spomnil, da je v tem konkretnem primeru tudi posredovala pri iskanju rešitve, ki je privedla do vzpostavitve arbitražnega procesa leta 2009.

Da bo prvi vsebinski odziv komisije posredoval Timmermans, je bilo znano šele tik pred zdajci. Sprva je bilo namreč predvideno, da bo o razpravi kolegija o arbitraži poročal zgolj glavni govorec komisije Margaritis Schinas.

To je bilo prvo znamenje, da je pričakovati več kot poziv k dialogu, kar so bili neuradni indici v minulih dneh. Timmermans je namreč po neuradnih informacijah vseskozi veljal za slovenskega zaveznika, ko gre za vprašanje spoštovanja prava.

Stališče komisije o arbitražnem vprašanju je v minulih mesecih nihalo. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je marca pred obiskom v Sloveniji izrazil upanje, da bosta obe strani "popolnoma in brezpogojno spoštovali odločitev sodišča".

Tega poudarka v nadaljnjih odzivih komisije ni bilo več, le splošna podpora arbitražnemu procesu, ki da je v interesu pravne gotovosti za obe strani, pripravljenost podpreti kakršno koli vzdržno dvostransko rešitev, in poziv k dvostranskemu dialogu.

Nekaj dni pred razglasitvijo sodbe je visoki uradnik pri EU dejal, da je mogoče od Junckerja pričakovati le poziv k razumu in dialogu. Na izrecno vprašanje, kaj pa spoštovanje mednarodnega prava, je odsvetoval argumentiranje v slogu nemškega odvetnika.

Timmermans je danes vendarle pozval k uresničitvi sodbe. Ta nihanja v minulih mesecih kažejo na več različnih tokov znotraj Junckerjeve komisije, ki vselej izpostavlja svojo političnost.

Prvi podpredsednik Timmermans je sicer član evropskih socialdemokratov, predsednik Juncker pa najvplivnejše evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke, kamor sodi tudi hrvaški premier Plenković.