Evropska centralna banka ohranja denarno politiko

Svet Evropske centralne banke skladno s pričakovanji tudi na drugi seji letos ni sprejel novih odločitev denarne politike. Ključna obrestna mera ostaja nespremenjena pri nič odstotkih, sprememb pa ni niti pri programu odkupovanja obveznic. Je pa s spremembo v sporočilu po seji sveta nakazal hitrejši umik iz omenjenega programa.

Svet Evropske centralne banke (ECB) še naprej vztraja pri stališču, da bodo obrestne mere na sedanji ravni ostale daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali nakupi vrednostnih papirjev.

Glede programa odkupovanja obveznic pa v svoji izjavi vztraja, da bo ta v nekoliko zmanjšanem obsegu mesečnih nakupov v vrednosti največ 30 milijard evrov trajal najmanj do septembra oz. tako dolgo, dokler ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju malenkost pod dvema odstotkoma.

Če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni, pa je svet pripravljen povečati velikost programa ali njegovo trajanje.

Pred sejo so se pojavljala ugibanja, da bi svet ECB lahko posegel v to besedilo in s tem nakazal hitrejši umik iz programa, to pa se je tudi zgodilo. Če je še januarja osrednji organ denarne politike v območju evra zapisal, da je pripravljen povečati velikost programa ali njegovo trajanje, če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni, je zdaj ta del v sporočilu po seji sveta prvič po decembru 2016 izpustil.

Analitiki so do zdaj pričakovali, da bo novih nakupov iz omenjenega programa, v okviru katerega so ECB oz. nacionalne centralne banke območja evra do zdaj skupno odkupile za nekaj manj kot 2350 milijard evrov vrednostnih papirjev, konec nekje v drugi polovici leta. Mnenja v svetu ECB glede hitrosti umika so sicer različna, blok tistih članov, ki zagovarjajo hitrejši umik, pa se krepi.

Spremembo obrestnih mer medtem trgi napovedujejo v 2019. Tudi predsednik ECB Mario Draghi je januarja ocenil, da vidi zelo malo možnosti, da bi se obrestne mere letos zvišale.

Že nekaj sej sveta ECB sicer mineva v znamenju ugotovitev o trdni in vse širše zasnovani gospodarski rasti v evrskem območju. Inflacija pa še vedno zaostaja za srednjeročnim ciljem ECB, ki je malenkost pod dvema odstotkoma, in se le počasi krepi. To je potrdila tudi danes objavljena marčna napoved ECB.

V Frankfurtu so namreč za 0,1 odstotne točke na 2,4 odstotka dvignili napoved letošnje rasti BDP v evrskem območju, medtem ko napoved za 2019 in 2020 ostaja nespremenjena pri 1,9 oz. 1,7 odstotka. Napoved inflacije za letos medtem ostaja nespremenjena pri 1,4 odstotka, za prihodnje leto pa so jo v ECB znižali za 0,1 odstotne točke na prav tako 1,4 odstotka. V 2020 naj bi se nato zvišala na 1,7 odstotka.

Ob močni gospodarski dinamiki v območju evra tako počasna krepitev inflacije zmanjšuje pritisk na ECB glede potrebe po hitrejšem zaostrovanju denarne politike. Draghi je danes še enkrat več poudaril, da so inflacijski pritiski ob neupoštevanju gibanj cen energije in hrane še vedno razmeroma šibki in še niso pokazali znakov vzdržne krepitve. V vmesnem obdobju je po oceni sveta za vzdržno krepitev srednjeročnih inflacijskih pričakovanj še vedno potrebna precejšnja raven spodbud denarne politike.

Pri ocenjevanju trenutnih gospodarskih razmer se Draghi danes ni mogel izogniti aktualni temi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo carin na aluminij in jeklo, ki naj bi jih podpisal danes, pri čemer podrobnosti še niso znane.

Draghi je tako med tveganji za gospodarske obete za območje skupne valute poleg gibanj na valutnem trgu (tečaj evra) omenil tudi "naraščajoči protekcionizem". "Obstaja določena zaskrbljenost glede stanja v mednarodnih odnosih. Če uvedeš carine proti svojim zaveznikom, se namreč lahko vprašamo, kdo so tvoji sovražniki,," je Draghi komentiral Trumpove.

"Prepričani smo, da bi bilo treba spore reševati znotraj večstranskega okvirja, saj je v primeru enostranskih dejanj pričakovati povračilne ukrepe, učinek teh na gospodarsko klimo pa je nepredvidljiv," je dejal Draghi. S tem bi takšno zaostrovanje po Draghijevih opozorilih vplivalo tudi na inflacijo in gospodarsko rast.