Evroposlanci s Tuskom in Junckerjem o prihodnosti EU

Evropski poslanci so po nedavnem vrhu EU danes s predsednikoma Evropskega sveta Donaldom Tuskom in Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem razpravljali o zaključkih vrha ter prihodnosti Evrope.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je ob tem znova povabil voditelje držav in vlad, naj sodelujejo v razpravah Evropskega parlamenta o prihodnosti Evrope. "Ni mogoče govoriti o prihodnosti EU, njeni monetarni uniji ali politikah, če se nismo pripravljeni zavzeti za naše temeljne vrednote," je dejal.

Tusk je znova izrazil željo po enotnosti unije ter pozval vse v EU, naj "gradijo na tem, kar nas druži". Izrazil je upanje, da bo kljub razlikam v stališčih držav članic mogoče doseči konsenz o migracijskih vprašanjih do junija prihodnje leto.

K enotnosti je sedemindvajseterico pozval tudi v pogajanjih o brexitu. Kakšen bo izid teh pogajanj, je po njegovem odvisno od Londona. Dopustil pa je možnost treh scenarijev: brexit z dobrim dogovorom, izstop brez dogovora ali da Velika Britanija sploh ne bo zapustila unije.

Juncker pa je ponovil, da ob pogajanjih ne izhajamo iz tega, da dogovora ne bo.

Predsednik Evropske komisije je še poudaril, da bi morale države članice pospešiti sprejemanje pomembne zakonodaje, ki jo je že potrdil Evropski parlament, denimo na področju skupne azilne politike.

Poslanci so v razpravi izpostavljali različne vidike vrha. Manfred Weber, vodja največje skupine Evropske ljudske stranke (EPP), je bil kritičen glede napredka v pogajanjih o brexitu, češ da ni zadosten, ker Britanci nimajo načrta za prihodnost svoje države.

Po drugi strani je vodja konservativcev (ECR) Syed Kamall pozval EU, naj bo pri pogajanjih o brexitu ter ukrepih v zvezi z migracijami bolj pragmatična in manj idealistična.

Vodja socialdemokratov (S&D) Gianni Pittella pa je izpostavil, da ima "Evropa poleg brexita tudi druge razpoke", kot sta Katalonija in Severna Italija, kar je označil za "egoizem bogatih". Po njegovem ni nič slabega v tem, da želiš več avtonomije, vendar to ne sme iti na račun solidarnosti.

"Imamo velike načrte in ambicije, vendar ali smo se pripravljeni dogovoriti o radikalnih spremembah, ki bi te načrte omogočile," je vprašal vodja liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt. Po njegovem je skrajni čas, da se Evropa poslovi tako od pravila soglasja kot od raznih izvzetij.

Sopredsedujoči Zelenih Philippe Lamberts pa je dejal, da opaža vse večji razkorak med Evropskim parlamentom in Evropskim svetom, kar je po njegovem razlog za to, da se nič ne premakne.

V razpravi sta nastopili tudi poslanki iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD) in Patricija Šulin (EPP/SDS).

Fajonova je bila kritična, da zaključki vrha o zavezanosti schengnu niso iskreni. Kot je dejala, namesto da bi vzporedno s financiranjem in urjenjem libijske obalne straže pospešeno iskali tudi varne in pravne poti za ljudi, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, voditelji unije vso pozornost namenjajo temu, kako migrantom preprečiti pot v Evropo, premalo ali nič pa radikalni reformi evropskega azilnega sistema. Posledica nedelujoče evropske azilne politike pa je po njenem notranji nadzor meja v vrsti schengenskih držav.

Šulinova je po drugi strani izrazila zadovoljstvo nad spodbudnim razvojem na področju migracij v Evropi. "Prizadevanja glede povečanega nadzora nad zunanjimi mejami in zmanjšanju nezakonitih tokov pri sredozemski poti moramo utrditi ter jih preusmeriti v dolgoročno vizijo. Za to pa bo potrebno okrepiti sodelovanje z državami izvora in državami tranzita. Skupni azilni sistem je potrebno urediti", je bila jasna. Izpostavila je tudi, da mora Evropa ohranjati svojo kulturno identiteto in se pripraviti na izzive napredka digitalne tehnologije.