REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Evropa se vrača k minam: NATO legalizira orožje, ki ga je desetletja obsojal

Evropa se vrača k minam: NATO legalizira orožje, ki ga je desetletja obsojalFinska, Litva, Poljska in baltske države zapuščajo Ottawsko konvencijo, da bi začele s proizvodnjo protipehotnih min – orožja, ki vsak dan pohablja civiliste po vsem svetu. Vir: Posnetek zaslona, X

Litva in Finska nameravata prihodnje leto začeti domačo proizvodnjo protipehotnih min, da bi oskrbeli sebe in Ukrajino, zaradi »vojaške grožnje Rusije«, so za Reuters povedali uradniki Nata.

Državi, ki mejita na Rusijo, sta napovedali namero, da se umakneta iz Ottawske konvencije, ki prepoveduje uporabo takšnih min, uradniki pa so povedali, da bi se proizvodnja lahko začela po zaključku šestmesečnega postopka umika iz pogodbe.

Konvencijo zapuščajo še tri države članice Nata in Evropske unije – Poljska, Latvija in Estonija – in kot razlog navajajo naraščajoče varnostne pomisleke glede vojne v Ukrajini.

Čeprav te tri države še niso napovedale načrtov za začetek proizvodnje protipehotnih min, so uradniki Poljske in Latvije nakazali, da bi lahko po potrebi hitro začele s proizvodnjo, medtem ko Estonija to priložnost vidi kot možno v prihodnosti.

Poteze Finske in Litve z izstopom iz tako pomembne konvencije in napoved proizvodnje takšnih min odražajo naraščajočo zaskrbljenost v Evropi, da ruske vojaške ambicije segajo preko meja Ukrajine in sledijo obljubam držav članic Nata o povečanju obrambnih izdatkov v skladu z zahtevami ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

»Porabili bomo stotine milijonov evrov ne le za protitankovske mine, ampak tudi za protipehotne mine. To bo precejšnja vsota,« je za Reuters povedal namestnik litovskega obrambnega ministra Karolis Aleksa.

Dodal je, da bodo naročili več deset tisoč in morda celo več protipehotnih min.

Ko bo proizvodnja vzpostavljena, bo Litva lahko oskrbovala druge, vključno z Ukrajino, je dejal Vinca Jurgutis, predsednik litovskega združenja obrambne industrije.

Finska ima med članicami Nata najdaljšo mejo z Rusijo – 1340 kilometrov.

»Finska mora zaradi varnosti oskrbe imeti lastno proizvodnjo. Gre za izjemno učinkovito in zelo stroškovno ugodno orožje,« je za Reuters povedal predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Heikki Autto.

Dejal je, da bi Finska lahko oskrbovala Ukrajino s temi minami.

»Ne le, da je to prav in da je naša dolžnost podpreti Ukrajino, ampak je to pomembno tudi za varnost same Finske,« je dejal Autto.

Preden se je leta 2011 pridružila Ottawski konvenciji, je imela Finska več kot milijon protipehotnih min, je dodal.

Finska obrambna podjetja »Nammo Lapua«, »Insta« in »Raikka« so pred parlamentarnim odborom izjavila, da jih zanima proizvodnja spornih min.

Drugo podjetje, »Forcit Explosives,« je napovedalo, da se je pripravljeno z vojsko pogovarjati o tej možnosti.

Ko so ruskega veleposlanika v Helsinkih, Pavla Kuznjecova, vprašali o izstopu Finske iz Ottawskega sporazuma, je aprila dejal, da ta odločitev ustvarja tveganja le za prebivalce Finske, saj vojska načrtuje namestitev min izključno na finskem ozemlju.

Protipehotne mine eksplodirajo ob stiku, vibracijah ali kakšni (z žico, daljinski, senzorski...) drugačni aktivaciji in lahko pohabijo tako civiliste kot borce.

Mnoge ostanejo zakopane v zemlji še dolgo po koncu spopada.

Aktivisti proti minam so kritizirali države, ki izstopajo iz Ottawske konvencije, in poudarili, da bi bila ponovna uvedba proizvodnje protipehotnih min lahko draga in bi trajalo nekaj časa, da bi bile sve to v celoti operativno.

Ko so Latvijo vprašali, ali bi začela proizvajati takšne mine, se obrambno ministrstvo ni izrecno zavezalo, vendar je dejalo: »Latvijska vojaška industrija ima potrebne zmogljivosti, kovinskopredelovalni sektor pa je zelo razvit.«

Estonija zaenkrat nima načrtov za nabavo protipehotnih min, je dejal obrambni minister Hanno Pevkur.

»Zaenkrat je to možnost, ki velja kot rezerva,« je povedal za Reuters.

Poljski državni obrambni konglomerat PGZ S.A. pravi, da bi bil pripravljen proizvesti milijone min, če bi bilo to potrebno, zasebni poljski proizvajalec streliva »ZSP Niewiadów« pa je napovedal, da namerava leta 2027 ponovno začeti proizvodnjo teh min v velikem obsegu in vlagati v nove obrate.

Vrnitev v preteklost: Evropske vrednote. Vir: Posnetek zaslona, X

Pet držav Nata, ki nameravajo izstopiti iz Ottawskega sporazuma, pravi, da v mirnem času ne bodo postavljale minskih polj, temveč bodo namesto tega kopičile mine za hitro uporabo, če se bodo počutile ogrožene.

Vlade teh držav trdijo, da morajo biti vsa minska polja jasno označena, da jih je mogoče po konfliktu odstraniti.

Po poročanju Reutersa je Poljska že označila območja, ki bi jih lahko minirali v nekaj dneh, kot del prihodnjih vojaških utrdb vzdolž vzhodne meje, med vrstami armiranobetonskih ovir.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke