EU ob pritisku migrantov prenavlja azilno zakonodajo

Evropa se je zlasti v letu 2015 soočila z velikim pritokom migrantov in beguncev med njimi. Begunska kriza je razgalila neučinkovitost sedanjega azilnega sistema v EU, zato je Evropska komisija pripravila predloge za njegovo prenovo, da bi postal bolj celovit in bi predvsem na pošten način razdelil bremena med države članice.

Evropska agencija za nadzor zunanjih meja Frontex je v letu 2015 zabeležila 1,83 milijona nezakonitih prehodov meje, kar je bilo več kot šestkrat več kot v letu poprej, ko so jih zabeležili 283.000. Za mednarodno zaščito v EU pa je v letu 2015 zaprosilo skupno 1,3 milijona ljudi, zlasti iz Sirije, Afganistana in Iraka.

To je razgalilo vse slabosti t. i. dublinske ureditve, ki ureja pravila za podeljevanje azila, zlasti glede pristojnosti med državami. Tako bi morala vse zahteve za azil obravnavati država vstopa v EU, ostale članice pa bi ji načeloma lahko te prosilce vračale. A zaradi velikega števila prosilcev, ki so prihajali zlasti v Grčijo in Italijo, je sistem praktično razpadel - "preselitve" so začeli izvajati kar sami in se odpravili v druge države EU.

Veliko število prosilcev za mednarodno zaščito, med katerimi so bili dejansko pomešani tudi ekonomski migranti in drugi, ki si takšne zaščite ne zaslužijo, je za azil zato zaprosilo tudi v Avstriji in zlasti Nemčiji in skandinavskih državah. Njihove prošnje so obravnavali še globoko v naslednjem letu in samo v letu 2016 so članice EU odobrile azil 710.000 prosilcem, kar je bilo dvakrat več kot v letu 2015, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Največ - 455.210 - prošenj za azil je odobrila Nemčija, skoraj 70.000 pa jih je odobrila tudi Švedska. Slovenija je v letu 2016 odobrila status zaščite 170 osebam.

Begunska kriza je razkrila predvsem neenakomerno obremenjenost med članicami. Voditelji članic so se sicer že jeseni 2015 dogovorili o solidarnostni shemi, po kateri bi iz najbolj obremenjenih Grčije in Italije premestili 160.000 beguncev. Ta številka se je potem znižala na okoli 98.000, a glede na junijsko poročilo Evropske komisije jih je bilo doslej premeščenih le okoli 21.000. Slovenija jih je sprejela 199 od predvidenih 567.

Sodelovanje v tej premestitveni shemi zavračajo zlasti Poljska, Češka in Madžarska. Poljska in Madžarska nista v okviru sheme za premeščanje sprejeli še nobenega begunca. Češka jih je na začetku sprejela dvanajst, a že več kot eno leto ne sodeluje v tem projektu.

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je zato minuli torek proti tej trojici sprožil pravne postopke, ker da ne spoštujejo solidarnostnih zavez. Posvaril jih je, da pri Evropi ne gre samo za to, da od nje zahtevaš denar, ampak tudi za skupno odgovornost. Solidarnost pa ni le moralna obveza, ampak tudi pravna kategorija, je še utemeljil komisar.

Kljub temu je obstoječi sistem tudi sicer pokazal veliko pomanjkljivosti, ne le na strani držav, ampak tudi beguncev oz. tistih, ki jim je bila priznana mednarodna zaščita. Ti so namreč pogosto, še posebej, če so bili dodeljeni v kako vzhodnoevropsko državo, to zapustili in si izbrali drug kraj bivanja.

Evropska komisija je zato lani spomladi začela prenavljati sedanjo dublinsko ureditev, da bi, kot pojasnjuje komisar Avramopulos, dosegli predvsem boljše upravljanje migracij, zlasti v približevanju oz. harmonizaciji nacionalnih zakonodaj in pravil. Ne sme se namreč dogajati, da npr. v Nemčiji zavrnjeni prosilci potem znova zaprosijo za azil v Italiji in ga nato morda celo dobijo.

Vendarle, predlog prenove gre predvsem v smeri, da bi morale države nositi svoj pošteni del odgovornosti, enako pa bo veljalo tudi za begunce - izbire glede preselitve ne more biti, sicer bodo obremenjene zgolj nekatere države. Po drugi strani pa bi morali beguncem - zlasti otrokom - zagotoviti zadostno varnost in človeka vredno življenja. Posebna skrb naj bi bila posvečena tudi združevanju družin.

Prav tako bi bilo treba poenotiti in predvsem pohitriti postopke vračanja zavrnjenih prosilcev za azil, da se s tem ne ukvarja vsaka posamezna država, ampak EU kot skupnost. Po drugi strani pa bi bilo treba omogočiti tudi varne točke za vstop v EU tistim, ki mednarodno zaščito potrebujejo, predloge prenove še opisuje komisar Avramopulos.

Pri prenovi azilne zakonodaje aktivno sodeluje tudi Evropski parlament, ki naj bi stališče sprejel do poletnih počitnic. Politične skupine v parlamentu pa so pri določenih konceptih še precej vsaka sebi, tudi pri tem, kdo vse bi si mednarodno zaščito sploh zaslužil.

Na koncu bodo sicer odločilno vlogo odigrale države. Za sprejetje odločitve v svetu bi zadostovala že dvotretjinska večina glasov, kar pomeni, da je višegrajske države ne bodo mogle blokirati. Komisar Avramopulos sicer upa, da bodo članice odločitev sprejele s konsenzom. Pri vzpostavljanju "robustnega sistema, ki bo na pošten način razdelil bremena", je potrebne več Evrope, ne pa manj, poziva komisar.