EU na dobri poti do podnebnih in energetskih ciljev

EU dosega napredek pri podnebnih in energetskih ciljih. Cilja glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in porabe končne energije do leta 2020 sta bila že dosežena, ciljema glede porabe primarne energije in rabe obnovljivih virov energije pa se približujemo, ob evropskem tednu trajnostne energije ugotavljajo na državnem statističnem uradu.

Evropski teden trajnostne energije bo letos potekal od 19. do 25. junija. Tokratni slogan je "Čista energija za vse Evropejce", kot je naslov tudi svežnju ukrepov, v katerem Evropska komisija med tremi glavnimi cilji izpostavlja: postavitev energetske učinkovitosti na prvo mesto, prevzem vodilne vloge v energiji iz obnovljivih virov v svetovnem merilu ter zagotovitev poštene obravnave odjemalcev.

Evropski teden trajnostne energije dvanajsto leto zapored pripravlja Evropska komisija v sodelovanju z javnimi organi, podjetji, nevladnimi organizacijami in potrošniki. Sestavlja ga niz aktivnosti, ki lahko pripeljejo do varne energetske prihodnosti Evrope ter spodbujajo pobude za varčevanje z energijo in prehod na obnovljive vire energije.

EU si je zastavila cilj, da izboljša energetsko učinkovitost do leta 2020, tako da poraba primarne energije v letu 2020 ne bo presegla 1,483 milijarde ton ekvivalenta nafte, poraba končne energije pa ne 1,086 milijarde ton ekvivalenta nafte. Slovenija si je cilja postavila na 7,125 milijona ton ekvivalenta nafte pri primarni energiji oz. pri 5,188 milijona ton ekvivalenta nafte pri končni energiji.

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je poraba primarne energije v EU v letu 2015 znašala 1,530 milijarde ton ekvivalenta nafte, kar je skoraj 11 odstotkov manj kot leta 2005. Za dosego cilja bo torej treba porabo zmanjšati še za okoli tri odstotke. V obdobju 2005-2015 se je poraba primarne energije zmanjšala v 26 državah članicah EU, povečala se je le v Estoniji in na Poljskem. Slovenija je od leta 2005 porabo primarne energije zmanjšala za skoraj 10 odstotkov; v letu 2015 je ta znašala 6,516 milijona ton ekvivalenta nafte.

V vseh 28 članicah EU je bilo v letu 2015 porabljenih 1,082 milijarde ton ekvivalenta nafte končne energije, kar je okoli devet odstotkov manj kot v letu 2005 in že pod ciljno vrednostjo za leto 2020. V obdobju 2005-2015 se je poraba končne energije zmanjšala v 25 državah članicah EU, povečala se je le v Litvi, na Malti in na Poljskem. Slovenija je od leta 2005 porabo končne energije zmanjšala za skoraj sedem odstotkov; v letu 2015 je znašala 4,752 milijona ton ekvivalenta nafte.

V letu 2015 je bilo v EU pridobljenih iz obnovljivih virov 16,7 odstotka energije v bruto končni porabi energije, kar je 8,2 odstotne točke več kot v letu 2004, odkar so na voljo podatki. Pri tem je 11 članic že doseglo oz. preseglo svoje ciljne deleže: Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Hrvaška, Italija, Litva, Madžarska, Romunija in Švedska.

Švedska je v letu 2015 dosegla tudi najvišji delež pridobljene energije iz obnovljivih virov, in sicer 53,9 odstotka. Sledili sta Finska (39,3 odstotka) in Latvija (37,6 odstotka), v Sloveniji pa je bil ta delež 22-odstoten. Najnižje deleže energije iz obnovljivih virov so imeli v Luksemburgu in na Malti (po pet odstotkov).