Erjavec: S Trumpom prihaja negotovo obdobje

Zunanji minister Karl Erjavec je danes na seji zunanjepolitičnega odbora DZ napovedal, da z novim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom prihaja negotovo obdobje. Vseeno pozdravlja napovedano otoplitev odnosov med ZDA in Rusijo. Brez dogovora med njima ni pričakovati rešitev, je dejal in izrazil zadovoljstvo, da ima Slovenija z obema dobre odnose.

Erjavec je poslancem opisal pogovore s ponedeljkovega zasedanja zunanjih ministrov članic EU na to temo in pojasnil, da so izrazili pričakovanje, da se bodo čim prej srečali z novim ameriškim državnim sekretarjem, da jim bo pojasnil, v katero smer bo šla prihodnja ameriška politika do EU in Nata.

Pri tem je Erjavec spomnil predvsem na kontroverzne izjave bodočega predsednika ZDA glede Nata, da gre za zastarelo organizacijo, ki da potrebuje novo dinamiko, in da bodo morale evropske članice povečati sredstva za obrambo. Zanimal pa jih bo tudi prihodnji odnos ZDA do kriz v evropski soseščini, od Sirije, Libije, Iraka do Ukrajine.

Osebno podpira napovedano otoplitev med ZDA in Rusijo. "Mislim, da je brez teh dveh akterjev nemogoče kvalitetno razrešiti določene krize. To smo videli v primeru iranskega jedrskega programa, podobno je tudi, ko govorimo o krizi v Siriji. Upam, da bo dejansko prišlo do novega poglavja v odnosih med ZDA in Rusijo," je dejal.

"To tudi potrjuje tezo, da si mora Slovenija kot majhna država prizadevati, da ima dobre prijateljske odnose z vsemi državami in da si ne smemo zapirati vrat," je še dejal Erjavec in dodal, da "trda politika" do Rusije ne bi bila v interesu slovenske zunanje politike.

Na vprašanja poslancev opozicijske SDS Andreja Širclja, Branka Grimsa in Anžeta Logarja je minister tudi ocenil, da bo Slovenija morda glede na Trumpove izjave morala prej izpolniti svoje obljube, da bo za obrambo namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda, kot je obljubila že ob vstopu v Nato leta 2004. A Slovenija bo morala tako ali tako več vlagati v varnost, ker se je varnostna situacija v svetu v zadnjih letih bistveno spremenila, je opozoril Erjavec.

Ne gre toliko za zadostitev pogojem Nata o zagotavljanju dveh odstotkov BDP kot za to, ali je Slovenija pripravljena na soočanje s sodobnimi varnostnimi izzivi. "Tu gre za teroristične izzive, krize v naši soseščini, od ukrajinske do krize na Bližnjem vzhodu. Vse bolj občutljiv postaja tudi Zahodni Balkan," je še opozoril minister in spomnil tudi na poročila o številnih borcih, ki so se iz regije odpravili borit za skrajno skupino Islamska država.

"To gotovo predstavlja potencialno grožnjo, zato menim, da bomo morali povečati finančna sredstva zaradi lastne varnosti, ne le zato, da izpolnimo tisto, kar smo obljubili pred več kot desetletjem," je še dejal.

Odgovarjal je tudi na vprašanja glede migracijske krize in urejanja te krize znotraj EU. Erjavec je ocenil, da je tu prišlo do velikega napredka, zlasti v luči tega, da se v EU dolgo problema ni jemalo kot evropski problem. Zdaj je v EU enotno stališče, da je treba zaščititi zunanje meje unije, dogovor s Turčijo pa je zajezil migracijsko pot čez Zahodni Balkan.

Opozoril je še, da bo morala EU podobne dogovore skleniti tudi z drugimi državami. Izpostavil je zlasti Egipt, kjer je po njegovih besedah več milijonov migrantov iz afriških držav.

Pred EU so tudi drugi izzivi, od brexita naprej. Ne vemo, kaj bodo prinesle letos volitve v Nemčiji, Franciji, Italiji in na Nizozemskem in drugod, je še izpostavil Erjavec, hkrati pa zatrdil, da "Slovenija še vedno spada v tisto skupino, ki želi, da se EU krepi".

Na vprašanje Mateja Tašner Vatovca (ZL) je pojasnil tudi pogovore glede bližnjevzhodne krize med zunanjimi ministri EU in svoje udeležbe na nedeljski mednarodni konferenci v Parizu o izraelsko-palestinskem sporu, katere cilj je bil potrditi podporo rešitvi dveh držav.

Zunanji ministri sicer dan kasneje niso mogli sprejeti izjave, v kateri bi potrdili vsebino zadnje resolucije Varnostnega sveta ZN, ki je obsodila nadaljevanje gradnje judovskih naselbin na palestinskih območjih. Proti so bili predstavniki Velike Britanije, Hrvaške in Madžarske, je povedal Erjavec.

Kljub temu, da je sam in s tem Slovenija naklonjena vsebini te resolucije in podpira rešitev dveh držav, pa še ni napočil pravi trenutek za priznanje Palestine. Taka je tudi ocena drugih držav EU in tudi slovenske veleposlanice v Izraelu ter predstavnika pri palestinskih oblasteh. Ta poteza ne bi pripomogla k oživitvi mirovnega procesa, je utemeljil minister.

Predsedniku odbora DZ za zunanjo politiko Jožefu Horvatu (NSi) je Erjavec odgovarjal glede avstrijskega zaostrovanja pravil do tujih poslovnih subjektov glede opravljanja storitev v Avstriji, ki jim grozijo visoke globe v primeru nepravilnosti. Horvat je namignil, da gre za neke vrste diskriminacijo, ki bi lahko bila v nasprotju z evropskimi pravili o prostem trgu.

Erjavec mu je pojasnil, da slovenska vlada, zlasti ministrstvo za gospodarstvo, problem spremlja in išče rešitve. V prvi vrsti so predvsem opozorili slovenska podjetja na to restriktivno politiko in da naj spoštujejo predpise. Zatrdil je, da bo Slovenija skušala narediti vse, da ne bi bilo diskriminacije slovenskih podjetij in da se bodo o tem pogovarjali tudi z Evropsko komisijo.