Erdogan pričakuje podporo EU in Zahoda v boju proti PKK

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes na parlamentarni skupščini Nata v Istanbulu pozval EU in Zahod, naj ga podpreta v boju proti terorističnim skupinam, med njimi tudi Kurdski delavski stranki (PKK). Solidarnost mu je izkazal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, četudi se z njim ne strinjajo vsi predstavniki parlamentov.

Erdogan pričakuje podporo članic Nato v boju proti terorističnim skupinam, med njimi je naštel PKK, skrajno skupino Islamska država (IS) in odgovorne za julijski neuspeli državni udar, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Erdogan je pozval EU, naj bo bolj aktivna v boju proti članom PKK, saj četudi je Bruselj označil stranko kot teroristično organizacijo, so člani svobodni. "Tisti, ki so neodločeni proti terorističnim organizacijam, bodo prej ali slej tudi sami tarča terorističnih organizacij," je še povedal v svojem govoru.

Stoltenberg sicer v svojem uvodnem nagovoru ni omenil številnih aretacij, do katerih je prišlo v Turčiji po neuspelem državnem udaru julija letos. Vendar ga je kasneje nizozemski poslanec Han ten Broeke pozval, da pove svoje mnenje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Generalni sekretar zveze Nato je odgovoril, da ima Turčija pravico preganjati odgovorne za državni udar. Turška vlada pa mu je zagotovila, da se to dogaja skladno z zakonodajo. "Temeljne vrednote Nata - demokracija, pravilo zakona in osebna svoboda - so mi zelo pomembne," je še povedal Stoltenberg.

Po njegovem mnenju, bi moral državni udar služiti kot opomin, da "demokracija in svoboda nista samoumevni." Stoltenberg si še želi, da bi bile članice Nata bolj pripravljene pomagati Turčiji pri obrambi nestabilnih državnih meja.

Poslanec ten Broeke je medtem še dejal, da je trenutno v turških zaporih več novinarjev kot v kitajskih. Četudi je izrazil solidarnost s Turčijo po neuspelem državnem udaru, pa je opomnil, da zveza Nato ne more ignorirati kršenja pravic svobode govora, medtem ko Turčija misli, da "brani svobodni svet."

V Turčiji je bilo od julija v okviru izrednih razmer aretiranih več kot 35.000 ljudi, med njimi tudi poslanci prokurdske Ljudske demokratske stranke (HDP) in številni novinarji. Po podatkih turškega novinarskega združenja so od poskusa prevrata zaprli 170 medijev ter priprli več kot 100 novinarjev in urednikov.