Enostranska strankarska akvizicija: Šarec za komisarja predlaga nekarizmatičnega diplomata-birokrata

Premier Marjan Šarec za kandidata za evropskega komisarja predlaga vodjo stalnega predstavništva pri EU Janeza Lenarčiča.

V SD predloga ne podpirajo, vodstva drugih koalicijskih strankah SMC, SAB in DeSUS pa zaenkrat še molčijo. Lenarčič je v prvem odzivu sporočil, da je to zanj izjemna čast in odgovornost hkrati.

"Je izkušen, pozna delovanje EU, že dolgo dela v diplomaciji. To je v tem trenutku tisto, kar potrebujemo," je o kandidatu dejal Šarec.

Pojasnil je, da je dolgo tehtal različne predloge in na koncu prišel do odločitve, da Slovenija glede na sestavo vlade potrebuje nevtralnega kandidata.

LMŠ in SD sta namreč dosegli po dva poslanska mandata v Evropskem parlamentu, druge pa so bile na evropskih volitvah neuspešne, zato se Šarcu ne bi zdelo pravično, da bi bil kandidat iz katere od koalicijskih strank.

Vendar je nenavadno, da se Šarec ni odločil za iskanje kompromisa ali soglasja v koaliciji. Na prvi pogled je s tem seveda vse v redu, kajti predlagani kandidat kot diplomat ni – in ne sme biti – politično opredeljen.

Toda v politiki ni "nevtralnih kandidatov" na povsem enak način, kot v gospodarstvu ni "zastonj kosila." Vse se plača in vsaka nevtralnost se prej ali slej spremeni v odvisnost.

Strankarski nakup novega komisarja bo ob tem opravljen v imenu vse Slovenije in zato ni nenavadno, da to vprašanje zanima tako opzicijo kot pozicijo.  

Povsem jasno je, da je Šarec, ker ga je predlagal on sam oziroma LMŠ, s tem tega diplomata, čeprav ta ni politično opredeljen, na nek način "kupil" in naredil za »svojega«, saj se bi moral novi komisar za svoj položaj zahvaliti prav Šarcu in LMŠ - ćeprav bo formalno seveda zaposlen v Evropski komisiji in bo delal za mednarodno organizacijo.

Z eniostransko strankarsko akvizicijo si je Šarec s tem korakom, če bo uspešen, tako praktično "kupil" svojega komisarja, vse skupaj pa bo očitno celo poskusil predstaviti kot "nevtralno izbiro."

To kaže, da ima Marjan Šarec največ težav očitno prav na zunanjepolitičnem področju, kjer je doslej naredil največ napak.

Na ta način pa bi LMŠ, ki na evropskih volitvah ni dobila nič več poslancev kot SD, dejansko "de facto", čeprav ne tudi formalno, dobila še en pomemben položaj več. Komisar pa lahko vpliva na marsikaj - na primer na projekte, kjer se obrača veliko denarja, od katerh je odvisen tudi uspeh LMŠ.

To pa zagotovo me bo všeč niti SMC in SAB, v katerih so še danes prepričani, da bi dosegli boljši uspeh na evropskih volitvah, če jih Šarec s skupno listo ne bi postil na cedilu. Če bodo izbiro mirno sprejeli pa bo to seveda tudi znak, da so te stranke obsojene na vlogo »druge violine« v vladi in jih res čaka samo še proces »pretopitve« v LMŠ.

Glede kandidature evropske poslanke Tanje Fajon, ki jo podpirajo v SD, pa je Šarec dejal, da si težko predstavlja, kako bi sodelovala v Evropski komisiji, potem ko je javno odrekla podporo Ursuli von der Leyen pri glasovanju za predsednico komisije.

Nova predsednica Evropske komisije je izrazila željo, da bi ji države poslale po dva kandidata, moškega in žensko, a po Šarčevem mnenju večina držav tega ne bo storila, saj bi bil v tem primeru eden od kandidatov že vnaprej izgubljen.

Tudi sam se je z von der Leynovo že pogovarjal in povedal ji je, da Slovenija po vsej verjetnosti ne bomo mogla zadostiti njeni želji. Šarec je danes še spomnil, da je imela Slovenija doslej komisarko, in ocenil, da so zdaj na vrsti druge države članice. Vprašal se je tudi, zakaj bi morala biti prav Slovenija tista, ki vedno uboga.

Šarec je s svojim ravnanjem sicer razjezil koalicijsko SD, ki Lenarčiča ne podpira. "Kandidat ni takšen, da bi užival našo podporo, kar se bo videlo na vseh glasovanjih," je ob obisku v Mariboru napovedal predsednik SD Dejan Židan.

"Žal nam je, da na ta način predsednik vlade sporoča koalicijskim partnerjem, kaj je zanj partnerski dialog, kaj je spoštovanje koalicijskih partnerjev. Mi smo se pogovarjali v ponedeljek in takrat je povedal, da išče in razmišlja o zelo uglednem posamezniku," je povedal.

Na pomanjkanje političnih izkušenj in predhodnega opravljanja pomembnejših nalog – vsaj ministrskih – je opozorila tudi poslanka iz vrst opozicije, Romana Tomc. Po njenih besedah je praksa, da države za komisarje imenujejo vsaj ministre oziroma predsednike vlad, s čimer imajo večje možnosti izbire pomembnejših resorjev.

Šarec pa po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu po oceni Tomčeve nadaljuje svoj "niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije". Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo," je bila ostra Tomčeva.

Poslanec opozicijske Levice Franc Trček je glede kandidata na zelo podoben način dejal, da gre za "pričakovan izbor glede na imena, ki so krožila". Vendar meni, da je Lenarčič "premalo politično in državniško ime za zahtevne čase, v katerih je EU".

Janez Lenarčič je univerzitetni diplomirani pravnik in je izkušen diplomat, ki je vodil priprave na prvo slovensko predsedovanje EU leta 2008. Vendar pa nima političnih izkušenj, kar je na mestu komisarja prav tako pomembno. Od komisarja se pričakuje bistveno več kot od vodje diplomatskega predstavništva.

Slovenija ima pri izbiri komisarjev očitno že lep čas težave. Alenka Bratušek je imela dovolj političnih in premalo strokovnih izkušenj. Violeta Bulc je imela zelo podobne težave, vendar jih je uspešno prikrivala vse do konca, ko se je pokazalo, da bilanca njenega dela ni bila ravno visoka, to pa je začinila še z nenavadno »odbitimi« tviti, ki jih nihče ne bi pričakoval od komisarja.

Sedaj se slaba izbira ponavlja v obratni smeri, kjer se na visok položaj pošilja nekdo, ki se strokovno sicer spozna na delovanje diplomacije, ni pa strokovnjak za nobeno konkretno področje, ki bi ga moral prevzeti, hkrati pa mu manjkata tudi ugled in demokratična legitimnost, ki jo s seboj nosijo pretekle funkcije, potrjene na volitvah..