DZ podrobneje o proračunu za leto 2017

Po seznanitvi s predlogom proračuna za prihodnji dve leti je DZ opravil podrobnejšo razpravo o načrtih vlade z državnimi financami za leto 2017. Sredstva za plače javnih uslužbencev sicer še niso usklajena, zato se bo še nocoj sestal odbor za notranje zadeve. Po koncu te točke se bo DZ posvetil še predlogu proračuna za leto 2018.

"Proračun, ki je pred nami, je neprimeren za obravnavo v DZ," je opozoril Jože Tanko (SDS). Vlada namreč še vedno ni dosegla dogovora s sindikati javnega sektorja glede politike plač v prihodnjem letu, poleg tega stavkajo zdravniki, proračunskih dokumentov pa tudi ni potrdil fiskalni svet, kot določa zakon. "Temu bi lahko rekli kaotične razmere," je komentirala Suzana Lep Šimenko (SDS).

Da sredstva za plače javnih uslužbencev še niso usklajena, skrbi tudi nekatere poslance koalicije. Matjaž Han (SD) je že dopoldne opozoril, da bo v proračunu prišlo do 300-milijonske luknje, če vlada in sindikati ne bodo dosegli dogovora, Uroš Prikl (DeSUS) pa je menil, da morebiten sprejem omejevalnega zakona ne bi bil dober.

Za neuspeh pogajanj s sindikati javnega sektorja je po mnenju opozicije kriva vlada sama. "Ne iščete socialnega dialoga, ampak predstavite svoj že dodelan predlog in pričakujete, da ga bo nasprotna stran sprejela," je ugotovila Suzana Lep Šimenko. Anže Logar (SDS) pa je menil, da vlada morda nima pravih pogajalcev.

Poslanci koalicije so pojasnjevali, da se makroekonomske okoliščine v zadnjih letih sicer izboljšujejo, a vlada je morala pri pripravi proračuna spoštovati omejitve, ki ji jih nalaga fiskalno pravilo. "Zaradi fiskalnega pravila in ostalih proračunskih zavez je ta predlog edini najbolj realen v trenutnih razmerah," je dejala Marija Antonija Kovačič (DeSUS).

Fiskalno pravilo določa, v kolikšni meri lahko namenimo sredstva za posamezno področje, je spomnil tudi Janko Veber (SD). Kot je ocenil, nam je fiskalno pravilo podaljšalo posledice krize, poleg tega so razpoložljiva sredstva v proračunu zmanjšali tudi nekateri sprejeti ukrepi. Med njimi je omenil bančno luknjo, ki je bila ocenjena nekritično in smo si zato zadali prevelike obveznosti.

"Proračun mora biti zmeren in mora upoštevati dolgoročnost ter predvsem možnost negativnih trendov v prihodnje," je podporo obravnavanemu dokumentu izrekla tudi Urška Ban (SMC). Prav tako je k zmernosti pozval Marko Ferluga (SMC), ki je ugotovil, da vlada sprošča varčevalne ukrepe v skladu z zmožnostmi.

"Naj opozorim, da po drugi strani pa kar z lopato mečemo denar v blato," je na še eno šibko točko predloga proračuna opozoril Franc Laj (NP). Kot primer je izpostavil 8,7 milijona evrov kazni, ki jo bo morala Slovenija plačati zaradi razgradnje tovarne sladkorja Ormož. "Jaz se s takšnimi zadevami ne morem strinjati," je dejal.

Tomaž Lisec (SDS) je kot največje poražence v naslednjem proračunskem letu izpostavil gospodarstvo, obrt in občine. "Ali ste jim dali višje davke ali pa naložili več birokracije," je dejal.

Matej Tonin (NSi) v predlogu proračuna pogreša reforme. Iz njega ni videti, da se bo vlada lotila kakršnekoli resne reforme, pač pa govori zgolj o tem, da bo poskušala ta mandat v okviru možnosti in brez kakršnihkoli resnih prilagoditev pripeljati do konca, je ugotovil.

Na odsotnost reform je opozorila tudi Nada Brinovšek (SDS). Za nami je že polovica mandata, od napovedanih reformnih sprememb za boljši standard državljanov pa nismo dobili še ničesar. "Če imamo kaj, imamo stavke sindikatov in stavke zdravnikov," je dejala.