Državni zbor s sprejetjem družinskega zakonika uzakonil širšo opredelitev družine

Državni zbor je danes s 54 glasovi za in 25 proti sprejel družinski zakonik, ki prinaša širšo opredelitev družine od dosedanje. Že v razpravi so podporo zakoniku napovedali v koalicijskih SMC, DeSUS in SD, niso pa vladne rešitve prepričale opozicijskih poslancev. Najbolj so se mnenja kresala prav glede nove opredelitve družine.

Družinski zakonik določa, da je družina življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice. Odločanje o ukrepih za varstvo otroka zakonik seli na okrožna sodišča, prinaša pa tudi sistemsko ureditev pomoči za družino.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je v razpravi izpostavila, da se zakonik osredotoča na otroka in varstvo njegovih koristi, iz tega pa izhaja tudi širša opredelitev družine. Opozorila je, da družina ne sme znova postati polje ideološkega boja. Poudarila je tudi, da zakonik ne prinaša nobenih dodatnih pravic istospolnim parom.

V koalicijskih SMC, DeSUS in SD so po pričakovanju pritrdili rešitvam v zakoniku, iz opozicijskih vrst pa je bilo slišati kritične ocene. V SDS in NSi so želeli vsak s svojim dopolnilom spremeniti vladno opredelitev družine, a so ostali brez zadostne podpore. Vladi so očitali, da je posegla v tradicionalno družino in uzakonila opredelitev, ki je bila pred petimi leti že zavrnjena na referendumu.

V ZL so zakoniku odrekli podporo, ker po njihovem mnenju ohranja temeljno diskriminacijo LGBT oseb. Iz SDS pa je bilo slišati, da zakonik "povsem jasno" določa možnosti posvojitev otrok v istospolni skupnosti. V poslanski skupini NP so vladi oz. ministrstvu očitali, da je v zakoniku po nepotrebnem izpostavlja pomen zakonske zveze.

Družinski zakonik sicer tudi določa, da ukrepe za varstvo koristi otroka takrat, ko je otrok ogrožen, izreka sodišče. Med ukrepi so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Prav tako bo sodišče lahko odločilo, da sta skupna vzgoja in varstvo otrok najboljša za otroka, pa čeprav se starša o tem ne sporazumeta.

Zakonik po mnenju vlade izboljšuje položaj otrok v družinskih razmerjih pred postopkom na sodišču, med postopkom in po njem. Varovanje koristi otroka, ki je temeljno načelo družinskega prava, naj bi bilo tako izvajano bolj učinkovito. Zakonik naj bi tudi izboljšal pravno varnost državljanov na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih ter poenotil postopke glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok.

V zvezi s tem gre po navedbah vlade za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki je po novem skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na okrožna sodišča. O začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja bo odločalo sodišče, o nujnih ukrepih pa center za socialno delo, kar naj bi zagotovilo hitrejše varstvo, kot ga lahko zagotovi sodišče z izrekom začasne odredbe.