Država v 1,3 milijarde evrov visoko zadolžitev

Država je po pisanju spletnih Financ izdala za 500 milijonov evrov obveznic, ki zapadejo leta 2040, ter za 800 milijonov evrov obveznic, ki zapadejo leta 2027. Večino denarja bo porabila za poplačilo predčasnega odkupa dolarskih obveznic, ki ga je napovedala pred tednom dni.

Prve obveznice imajo kuponsko obrestno mero 1,750 odstotka. Zahtevani donos do dospetja je znašal 2,489 odstotka, kar pomeni, da je država prejela 434,5 milijona evrov. Prodajna cena je namreč dosegla 86,9 odstotka kuponske vrednosti. Skupna vrednost izdaje obveznic RS79 zdaj znaša 1,5 milijarde evrov, piše portal.

Druge obveznice, ki jih je Slovenija izdala v torek, pa imajo kuponsko obrestno mero 1,250 odstotka. Prodajna cena je dosegla 97,01 odstotka nominalne vrednosti, kar pomeni 1,574-odstotni zahtevani donos do dospetja. Država bo prejela 776 milijonov evrov kupnine. Skupna vrednost izdaje obveznic RS79 zdaj znaša 1,8 milijarde evrov.

Slovenija je pred tednom dni napovedala, da namerava dodatno zmanjšati zadolžitev v dolarjih. Potem ko je lani v več korakih odkupila za 2,62 milijarde dolarjev 10-letnih dolarskih obveznic, ki jih je v ameriški valuti izdala v letih 2012, 2013 in 2014, je objavila ponudbo za odkup, okvirno še do 750 milijonov dolarjev.

Medtem pa je bankam podelila mandat za organizacijo dodatne izdaje obveznic z zapadlostjo 22. marca 2027 in 3. novembra 2040. To je po januarski druga zadolžitev letos, skupaj v višini 2,6 milijarde evrov. Denar bo namenila za predčasne odkupe dolarskih obveznic, poplačilo zapadlih obveznosti in pokrivanje tekočega primanjkljaja.

Država se sicer lahko za financiranje proračuna letos zadolži v skupni višini 3,4 milijarde evrov. Maksimalni dovoljeni obseg nove zadolžitve, ki vključuje tudi predfinanciranje za prihodnja leta, pa je 7,7 milijarde evrov.

Država namerava letos odplačati za 2,9 milijarde evrov glavnic dolga, v preteklih mesecih pa je izvedla več operacij odkupa dolarskih obveznic in zamenjave z evrskimi, s čimer si je nekoliko zmanjšala breme servisiranja javnega dolga in si zagotovila tudi podaljšanje ročnosti.