Družba se mora odzvati za ohranitev madžarske narodne skupnosti

Dr. Lászlo Göncz, raziskovalec na področju novejše madžarske in srednjeevropske zgodovine je na Inštitutu za narodnostna vprašanja predaval o zgodovini madžarske narodne skupnosti.

Osrednja tema predavanja je bil med drugim položaj madžarske narodne skupnosti pred obdobjem osamosvojitve Republike Slovenije, vloga pripadnikov madžarske skupnosti v tem obdobju ter refleksija dosedanjih dosežkov in izzivov.

Osamosvojitev Slovenije in posledična demokratična preobrazba slovenske družbe je po besedah dr. Göncza v veliki meri vplivala na razvoj ter položaj ustavno opredeljenih avtohtonih narodnih skupnostih v tistih časih, vključno z madžarsko narodno skupnostjo.

Sožitje Slovencev in Madžarov v Prekmurju ter položaj madžarske skupnosti se je sicer bistveno izboljšal že vzporedno s politično-upravnimi spremembami v šestdesetih in sedemdesetih letih, osamosvojitev Slovenije pa je z nadgradnjo ustavnih in zakonskih odločb odnos zgolj utrdilo.

»Madžarska narodna skupnost je od takrat postala pomemben subjekt v slovensko-madžarskih bilateralnih odnosih ter na področju ustvarjanja gospodarskega in turističnega razvoja narodnostno mešanega območja v Prekmurju ter v širši regiji,« je še poudaril dr. Göncz.

Kljub temu je opozoril, da je danes demografska slika madžarske narodne skupnosti v Sloveniji skrb zbujajoča, zato trenutna situacija od širše družbene skupnosti terja dodatne napore glede zagotavljanja njene ohranitve.