Do bančnih podatkov poleg preiskovalne komisije DZ dostopa tudi računsko sodišče

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je soglasno potrdil predlog novele zakona o bančništvu. Ta jasneje določa, da lahko pod določenimi pogoji do zaupnih bančnih podatkov dostopa preiskovalna komisija DZ, z danes potrjenim dopolnilom pa to omogoča tudi računskemu sodišču.

Veljavni zakon določa, da dolžnost banke glede varovanja zaupnih podatkov ne velja "v drugih primerih, kjer zakon izrecno določa dolžnost banke glede posredovanja zaupnih podatkov o posamezni stranki", a se je pri delu parlamentarne preiskovalne bančne komisije pokazalo, da ima ta zaradi nejasnosti te določbe in s tem povezane neenotne sodne prakse težave pri pridobivanju teh podatkov.

Cilj zakona je odpraviti nejasnosti in težave, s katerimi se pri svojem delu srečuje aktualna parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje nedavno bančno sanacijo, in omogočiti njeno učinkovito delo. Z njim želimo prispevati tudi k večji transparentnosti delovanja bančnega sistema, je danes spomnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Miranda Groff Ferjančič.

Na predlog koalicije se ta možnost širi tudi na računsko sodišče, ki je pristojno za revidiranje poslovanja uporabnikov javnih sredstev, med katere zakon uvršča tudi banko, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež. To, da se odpravlja tudi to dvoumnost pravne podlage, po besedah svetovalca predsednika računskega sodišča Petra Zmagaja pozdravljajo tudi na sodišču.

Obravnavo predloga novele zakona o Banki Slovenije je odbor umaknil z današnje seje. Vlada je predlog, ki bi znatno razširil obseg dejanj Banke Slovenije, ki so lahko predmet revizije računskega sodišča, sprejela sredi aprila, a se je izkazalo, da končne rešitve niso usklajene z Evropsko centralno banko. Ta je sicer sodelovala v procesu oblikovanja zakona, a je zadnja različica precej spremenjena, zato o njej zahteva ponovno posvetovanje.

Odbor pa ni soglašal s predlaganimi členi in dopolnili novele zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH). Predlog so oblikovali poslanci SD, z njim pa so želeli med drugim razširiti nadzorni svet SDH s predstavniki sindikatov, upokojencev, mladih in delavcev ter v primeru prodaje državnega premoženja obvezno uvesti pogajanja s kupci, je med drugim dejal prvopodpisani pod predlog Jan Škobrne (SD).

Vlada predloga ne podpira. Kot je povedala Groff Ferjančičeva, gre za četrti poizkus spreminjanja zakona z namenom spreminjanja strukture nadzornega sveta. Vlada meni, da širitev nadzornega sveta s pet na sedem ni potrebna, poleg tega bi predlog med drugim prinesel konflikt interesov, saj nadzorniki skrbijo za nadzor nad uresničevanjem strategije upravljanja z državnim premoženjem, ne pa za njeno oblikovanje, je dodala.