Desetkrat večja smrtnost: Jedrska.si med branilci »neškodljivosti« tihega ubijalca, osiromašenega urana!

Ob nedavni eksploziji skladišč v ukrajinskem Hmeljnitskem smo opozorili na poročila o zaznani povečani stopnji gama sevanja in potencialni nevarnosti, ki jo uničenje ogromnega skladišča, v katerem so bile zelo verjetno tudi granate z osiromašenim uranom za britanske tanke Challenger predstavlja za to mesto, regijo in tudi širšo Evropo – kajti veter delčke urana raznaša daleč naokoli.

Kmalu so se javili dušebrižniki iz jedrska.si, priznali, da o vojni tehnologiji nimajo pojma, so pa nas takoj obtožili zavajanja – čeprav istočasno niso izpodbili nobenega objavljenega podatka.

Medtem je v slovenskih medijih izšlo še nekaj člankov s podobno vsebino, češ da zadeva sploh ni nevarna, jedrska.si pa je vztrajala, da so zabeleženi skoki v žarčenju malenkostni in enaki temu, da bi na primer »pojedli eno banano.«

Spremembe v radiaciji so bolj kot ne 'mizerne' in panika je odveč, mirijo strokovnjaki, so poročali v 24ur.com

S takšnim banaliziranjem nevarnega pojava nas imajo »strokovnjaki« seveda za norca, hkrati pa minimalizirajo še nevarnosti uporabe orožja z uranom, ki ima lahko hude posledice za ljudi.

24kur.jpg

Poglejmo torej, zakaj trditve o »v bistvu naravnem sevanju« ne ustrezajo resnici.

NatoBombardiranje.webp

Predvsem seveda zato, ker uran v izstrelkih, ki izgorijo ob uporabi ali pa tudi v eksplozijah ni nič naravnega.

Uran, čeprav enkrat manj radioaktiven kot naravni je tam koncentriran v čisti obliki.

Ko zgori, se spremeni v spojine, ki so dejansko mikroskopsko majhen prah. In ta prah je nevaren, pa ne le zaradi sevanja, ampak tudi, kadar pride v telo.

Kako nevaren je?

O tem seveda obstaja več študij, čeprav dokončnega in jasnega odgovora na to vprašanje seveda ni. Jasno je le, da nevarnost je in da ni majhna, saj o tem govorijo posredni podatki – naraščanje rakastih obolenj in smrtnosti tam, kjer so jih uporabili.

Zato so opozorila o tem, kje so zgorele tone tega materiala in kam piha veter seveda pomembna informacija za ljudi. In prav zato se ljudje s teh območij še naprej selijo.

Zakaj je ljudi strah kažejo na primer podatki iz Srbije in Republike Srbske v BiH, kjer so ugotovili desetkrat večjo smrtnost zaradi raka tam, kjer je bil uporabljen osiromašen uran.

Avtorsko poglavje gozdarskih strokovnjakov in njihovih sodelavcev iz Republike Srbske je bilo nedavno objavljeno v britanski znanstveni publikaciji.

Ljudje, ki so živeli v Hadžićih, kraju v Republiki Srbski, kjer je Nato odvrgel bombe z osiromašenim uranom, in se nato preselili v Bratunac, so imeli namreč 10-krat višjo stopnjo umrljivosti kot tamkajšnje prebivalstvo, je pokazala znanstvena publikacija, objavljena v Angliji.

Prestižna mednarodna založba Taylor and Francis Group iz Anglije je v znanstveni publikaciji "Zdrava tla - zdravi ljudje" nedavno objavila avtorsko poglavje gozdarskih strokovnjakov in njihovih sodelavcev iz Republike Srbske in Srbije o onesnaženosti tal in zdravju ter posledicah Natovega bombardiranja Srbske in Srbije z osiromašenim uranom.

Serjete.

— Ich. (@twittey007) May 16, 2023

Poglavje podaja splošen pregled stanja kopenskih virov Srbije ter Bosne in Hercegovine, poudarek pa je med drugim na lokacijah v Srbski, ki jih je leta 1995 bombardiral Nato in kjer so se pojavile negativne zdravstvene posledice za prebivalstvo, ki jih čutijo še danes, ter povečano število obolelih za malignimi obolenji zaradi kontaminacije z osiromašenim uranom.

O siromašeni uran se je uporabljal tudi v južni srbski pokrajini Kosovo in Metohija, kjer je veliko urana 238 še danes v tleh, rastlinah, občasno celo v urinu nekaterih posameznikov iz jugovzhodnega dela Srbije.

Pri bombardiranju z okoli 15 - 27 tonami osiromašenega urana je nastalo med 300 in 800 ton radioaktivnega prahu, raztresenega po kopnem in vodnih poteh.

V Bosni in Hercegovini je Nato bombardiral le položaje v Srbski (Hadžići, Han Pijesak, Sokolac), navaja poglavje, kar je pustilo uničujoče posledice za zdravje ljudi in zemljo.

Število obolelih za rakom se je v bombardiranem območju v obdobju 1996–2002 povečalo za štirikrat, umrljivost pa za 2,2-krat v primerjavi z obdobjem pred bombardiranjem. Do danes pa za desetkrat...

»V Srbiji se število bolnikov s k karcinoma se vsako leto poveča za dva odstotka, število umrlih pa za 2,5 odstotka, kar je neposredna posledica Natovega bombardiranja. Leta 1999 je bilo 19.625 obolelih, za rakom pa je umrlo 12.312 ljudi, leta 2012 pa je bilo registriranih kar 36.408 primerov, umrlo pa je 21.269 ljudi, kar je skoraj dvakrat več kot pred Natovo agresijo. Po letu 2006 se je število primerov raka povečalo za 59 odstotkov, število smrti zaradi levkemije in limfoma pa za 118 odstotkov«, navaja poglavje.

hmelnjitskivetrovi.jpg

To je samo en primer od mnogih.

Pri otrocih britanskih vojakov, ki so se bojevali v Zalivskih vojnah in kjer je bilo uporabljeno strelivo z osiromašenim uranom, so raziskave pokazale, da se je število raznih razvojnih nepravilnosti povečalo za približno 50 % v primerjavi z otroki, katerih očetje niso prišli v stik z osiromašenim uranom oz. niso bili udeleženi v bitkah, kjer je bilo uporabljeno tovrstno strelivo.

Ker so uran in njegove spojine strupeni, poleg tega pa tudi rahlo radioaktivni, je bilo od Zalivske vojne dalje izvedenih precej raziskav o vplivu urana na človeški organizem, ki v večini primerov potrjujejo škodljivost za zdravje.

Poleg tega pa poročajo o razmahu precej resnih bolezni (rak, genetske okvare) ravno na območjih, kjer je bila množično uporabljena municija iz osiromašenega urana (npr. na Kosovu) leta 1999 in v Iraku leta 1991 in 2003).

Nekateri ga smatrajo za glavni vzrok zalivskega sindroma.

Glavna tarčna organa pri kemični in radiološki zastrupitvi so ledvice in pljuča, glede na raziskave pri živalih pa bi morda lahko vplival tudi na osrednje živčevje, jetra, kožo, razmnoževanje in razvojni proces zarodka (embria).

Udeležen naj bi bil tudi pri tvorbi kompleksov z beljakovinami in fosfolipidi, kar se pri nizkih koncentracijah kaže kot nastajanje mikroskopskih oblog na tubularnem epiteliju v ledvicah, pri visokih pa kot tubularna nekroza, kar pa se klinično ne izrazi (manifestira), v pljučih naj bi povzročal pljučni edem, krvavitve (hemoragije) in pljučni rak.

Znano je, da je Velika Britanija, kot so povedali sami uradniki, poslala v Ukrajino »na tisoče« teh granat.

OsiromašeniKonicajpg

Njihova najmodernejša granata L29A1 je različica naboja M829A1, ki je ameriška protioklepna granata (APFSDS).

Naboj L29A1 tehta 20,9 kg. Penetrator in njegov stabilizator skupaj tehtata 9 kg. Penetrator ima jedro iz osiromašenega urana s premerom 27 mm, dolg pa je preko 60 cm.

To pomeni, da ima ena sama granata v sebi okoli 9 kilogramov osiromašenega urana.

Ta je za okoli 40 odstotkov manj radioaktiven kot naraven uran – a v naravi ga ni v tako koncentrirani obliki in takšnih količinah na enem mestu.

Ob tem se ta material ob uporabi ali eksploziji spremeni v veliko več ton spojin.

In dodatna težava ni samo gama sevanje, pač pa alfa sevanje. To je tako slabotno, da ga ustavi že papir.

A če pride v telo - lahko uničuje DNK celice!

Če je v tem ogromnem skladišču zgorelo samo tisoč granat od več tisoč poslanih, bi to pomenilo devet ton urana v zraku.

In še več, če sodimo po podatkih iz BiH to pomeni od 30 do 90 ton spojin.

A javnost danes še ne ve, koliko granat z DU uranom je zares zgorelo v teh eksplozijah.

Pritem pa je za razvoj raka dovolj ne le, da ste dnevno izpostavljeni velikim dozam gama žarčenja, pač pa, da zaužijete ali vdihnete tudi mikroskopsko majhnega prahu, ki lahko v vašem telesu povzroči kaos.

In kdo lahko zagotovi, da se to ne more zgoditi? Podatki kažejo, da se na bombardiranih območjih to dogaja desetkrat pogosteje.

Prav zato bi morali tisti, ki se na jedrsko energijo in radioaktivne materiale biti objektivni in opozarjati tudi na slabe posledice teh materialov.

basrah_birth_defects.svg_.png

V Sloveniji pa imamo tudi v organizaciji jedrska.si očitno le apologete (dobro plačanih) jedrskh lobijev, ki znajo le ves čas pomirjati ljudi, namesto da bi jim povedali pravo resnico.

Tiho so tudi ob vojaški uporabi tega nevarnega materiala. ki škodi ljudem.

In da, imajo ga tudi Rusi - a raje uporabljajo podobne,a dražje naboje iz tungstena, ki niso nevarni za ljudi in okolje.

Za to, da je danes zdravje Ukrajincev in Ukrajink dolgoročno še bolj ogroženo pa je seveda kriva tudi slovenska država. Tudi Slovenija bi lahko dvignila svoj glas proti uporabi teh nevarnih snovi v Ukrajini, ko ga je slovenska zaveznica pošiljala v Ukrajino. Pa je bila slovenska vlada lepo tiho.

Sedaj pa kar ven, v naravo in dihajte s polnimi pljuči.

Vetra iz Ukrajine, kot zagotavljajo slovenski strokovnjaki, nikoli ne bo nad Slovenijo, malce gama sevanja je menda celo zdravo še bolj kot da bi pojedli celo banano, nekaj alfa sevanja pa bo verjetno dobro za slovenski DNK, ker ga bo verjetno spremenilo le na bolje.

Poljaki, ki spremljajo porast nastanka spojin povezanih z osiromašenim uranom, pa so verjetno tudi zgolj zaskrbljeni povsem brez potrebe - če verjamete »objektivnim« strokovnjakom in tihim opazovalcem zastrupljanja civilistov z osiromašenim uranom iz jedrska.si.

Sicer pa dobro vemo, da čas celi vse rane. 

Osiromašen uran povsem naravno razpada in v tem ni nič nenaravnega.

Samo malce moramo počakati, pa bomo na varni strani zgodovine.

Dobra novica je, da bo v Ukrajini, na Kosovu, v Iraku in še kje - kmalu samo še polovica te nevarne substance...

Slaba novica pa je, da bo na to, da se količina nevarnih substanc ki so jih v teh letih izključno odgovorni iz NATO pakta zmetali nad razne dele Evrope potrebno počakati še 710 milijonov let, kolikor znaša razpolovna doba osiromašenega urana,

Ampak to t.i. strokovnjakov iz jedrska.si ne moti.

Motimo jih pa mi, ki na to opozarjamo.