REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Točno: »Delo je pred kapitalom in mu je nadrejeno!« Toda - kdo je to zapisal? In kdo znova zlorabi praznik?

Točno: »Delo je pred kapitalom in mu je nadrejeno!« Toda - kdo je to zapisal? In kdo znova zlorabi praznik?Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Prvi maj je praznik dela.

Prvi je na pomen dela opozarjal Karl Marx.

In prav je, da se na ta dan spomnimo, kaj je tisto, kar je res najpomembnejše. In to je – delo.

Prav zato so delavci in delavske pravice tako pomembne.

Prvi je na pomen dela opozarjal Karl Marx.

Toda delo in delavci so imeli številne zagovornike.

Tudi takšne, ki bi jih mnogi radi pozabili, ker se to enostavno ne sklada z običajnimi stereotipi.

To so vedeli tudi mnogi, ki danes veljajo za konservativce. In prav bi bilo, da se tega zavedajo tudi slovenski desničarji, ne pa da kar naprej opletajo o nevarnosti komunizma.

Poglejmo samo en primer.

Delo je nadrejeno kapitalu in si zasluži veliko višjo obravnavo.

Bilo je decembra 1861, v torek opoldne, ko je predsednik ZDA Abraham Lincoln poslal svoje prvo letno poročilo – kar je pozneje postal »govor o stanju Unije« – predstavniškem domu in senatu.

Do naslednjega dne je bilo vseh 7000 besed rokopisa objavljenih v časopisih po vsej državi, vključno s Konfederacijo na jugu.

To je bila Lincolnova prva priložnost, da se po njegovem inavguracijskem nagovoru obširno pogovori z narodom.

V govoru je kritiziral »nelojalne državljane«, ki se upirajo Uniji, hvalil je moč vojske in mornarice ter obveščal kongres o proračunu.

Za svojo govorno temo pa si ni izbral razprave o enotnosti ali svobodi, temveč 800 besed dolgo razpravo o tem, kar je Chicago Tribune podnaslovil s »Kapital proti delu«.

»Delo je pred kapitalom in neodvisno od njega,« je dejal 16. predsednik ZDA.

Abraham Lincoln
Abraham Lincoln. Vir: Wikipedia, posnetek zaslona

»Kapital je samo plod dela in nikoli ne bi mogel obstajati, če delo najprej ne bi obstajalo. Delo je nadrejeno kapitalu in si zasluži veliko višjo obravnavo.«

»Kapital je samo plod dela in nikoli ne bi mogel obstajati, če delo najprej ne bi obstajalo. Delo je nadrejeno kapitalu in si zasluži veliko višjo obravnavo.«

Če mislite, da se to sliši kot nekaj, kar bi napisal Karl Marx imate prav.

In to je zato, ker je Lincoln - redno bral Karla Marxa!

V zadnjem času desničarji po vsem svetu radi napadajo »radikalne komuniste.« V Sloveniji se na tnalu kritik desnice pogosto znajde Levica. Letos so jo poskusili celo prepovedati.

Toda desničarji, katerih vzornik je pogosto tudi Donald Trump s svojo republikansko stranko očitno ne vedo, da je bil tudi eden od prvih republikancev ter znameniti predsednik ZDA precej pod vplivom – levičarskih idej, opozarja Gillian Brockwell v Washington Postu.

Onstran Atlantika je usode zasužnjenih in mezdnih delavcev povezal drug človek: Marx.

Lincoln sicer ni bil socialist, niti komunist, niti marksist. Toda Lincoln in Marx - rojena le devet let narazen - sta bila sodobnika. Imela sta veliko skupnih prijateljev, brala sta dela drug drugega in si leta 1863 izmenjala tudi pisma.

Ko je Lincoln v poznih 1840-ih odslužil svoj edini mandat v kongresu, se je mladi odvetnik iz Illinoisa tesno spoprijateljil s Horaceom Greeleyjem.

Greeley je bil bolj znan kot ustanovitelj časopisa New York Tribune, ki je v veliki meri odgovoren za prenos idealov in idej, ki so leta 1854 oblikovale republikansko stranko.

In kakšni so bili ti ideali in ideje?

Bili so proti suženjstvu, naklonjeni delavcem in včasih odkrito socialistični, po besedah ​​Johna Nicholsa, avtorja knjige »The 'S' Word: A Short History of an American Tradition... Socialism.«

Suženjstvo - prizori iz življenja sužnjev
Suženjstvo... Vir: Wikipedia, posnetek zaslona

New York Tribune se je zavzemal za prerazporeditev zemlje na ameriškem zahodu revnim in emancipacijo sužnjev.

Marx je januarja 1860 Engelsu povedal, da sta dve največji stvari, ki se dogajata na svetu, »po eni strani gibanje sužnjev v Ameriki, ki se je začelo s smrtjo Johna Browna, in na drugi strani gibanje sužnjev v Rusiji

»Greeley je pozdravil neodobravanje tistih, ki so se zavzemali za svobodne trge pred interesi delavskega razreda, razreda, za katerega je priznal, da vključuje tako zatirane sužnje na jugu kot degradirane industrijske delavce s severa,« piše Nichols.

Onstran Atlantika je usode zasužnjenih in mezdnih delavcev povezal drug človek: Marx.

Po objavi »Komunističnega manifesta« s Friedrichom Engelsom leta 1848 je nemški filozof po neuspelem uporu v takratni Nemški konfederaciji poiskal zatočišče v Londonu.

V istem obdobju se je v ZDA priselilo na stotine tisočev nemških radikalov, ki so zapolnili delovna mesta v industriji na severu in se pridružili skupinam proti suženjstvu.

Po mnenju zgodovinarja Robina Blackburna izpričanem v knjigi »Nedokončana revolucija: Karl Marx in Abraham Lincoln«, je Marx nekoč razmišljal celo o »odhodu na Zahod« - v Teksas.

Marxa je močno zanimala stiska ameriških sužnjev. Januarja 1860 je Engelsu povedal, da sta dve največji stvari, ki se dogajata na svetu, »po eni strani gibanje sužnjev v Ameriki, ki se je začelo s smrtjo Johna Browna, in na drugi strani gibanje sužnjev v Rusiji

Izenačil je južne sužnjelastnike z evropskimi aristokrati, piše Blackburn, in menil, da prenehanje suženjstva »ne bi uničilo kapitalizma, ampak bi ustvarilo razmere, ki so veliko ugodnejše za organiziranje in uporništvo delavstva, ne glede na to, ali je belo ali črno.«

Marx je bil tudi prijatelj s Charlesom A. Dana, ameriškim socialistom, ki je tekoče govoril nemščino in je bil glavni urednik časnika New York Tribune. Leta 1852 je Dana najel Marxa za britanskega dopisnika časopisa.

V naslednjem desetletju je Marx napisal skoraj 500 člankov za časopis.

Številni njegovi prispevki so postale nepodpisane kolumne, ki se pojavljajo na naslovnici kot uradno stališče publikacije. Po Nicholsu si je Marx pozneje »svobodno sposodil« te vsebine iz svojih spisov za New York Tribune za svojo knjigo, znano kot Kapital.

Grob Karla Marxa in kamera
Grob Karla Marxa. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Tako kot mnogi nastajajoči republikanci je bil Lincoln »vnet bralec« časnika Tribune. Skoraj gotovo je, da je Lincoln v 1850-ih redno bral Marxa.

Ko je Lincoln prevzel oblast, se njegovo zavezništvo s socialisti ni ustavilo.

Dana je zapustil Tribune, da bi se spremenil v Lincolnove oči in ušesa v vojnem ministrstvu, spremljal gibanje čet in povedal Lincolnu, kaj si misli o generalih. Vojak, ki je delal v telegrafski pisarni, je pozneje zapisal, da je »Lincoln nestrpno čakal« na »Danine dolge zapise.«

In Greeley je še naprej pozival Lincolna, naj zavzame strožjo linijo proti suženjstvu, da državljanska vojna ni le zaradi ohranjanja Unije, ampak zaradi ukinitve suženjstva.

Marx: Oligarhija 300.000 sužnjeposestnikov je oskrunila republiko!

Marx je storil enako na straneh Tribune.

Leta 1863 so sužnji dobili, kar so želeli, ko je Lincoln izdal proglas o emancipaciji.

Januarja 1865 je Marx pisal Lincolnu v imenu Mednarodnega združenja delavcev, skupine socialistov, komunistov, anarhistov in sindikatov, ter »čestital ameriškemu ljudstvu ob vaši ponovni izvolitvi.«

Dejal je, da je »oligarhija 300.000 sužnjeposestnikov« oskrunila republiko in da so »delavci Evrope prepričani, da bo ameriška vojna proti suženjstvu, tako kot je ameriška vojna za neodvisnost sprožila novo dobo vzpona srednjega razreda, naredila veliko za delavski razred.«

Nekaj ​​tednov pozneje je prišel odgovor prek Charlesa Francisa Adamsa - sina nekdanjega predsednika Johna Quincyja Adamsa, vnuka nekdanjega predsednika Johna Adamsa in veleposlanika ZDA v Veliki Britaniji pod Lincolnom.

Marxu je povedal, da je Lincoln prejel njegovo sporočilo in da ga je »sprejel z iskreno in zaskrbljeno željo, da bi se lahko izkazal, da ni vreden zaupanja, ki so mu ga nedavno izkazali njegovi sodržavljani in tako številni prijatelji človeštva in napredka po vsem svetu.«

Predvsem Adams je navedel, da Lincoln smatra Marxa in njegove sodelavce za »prijatelje.«

Nadalje je dejal, da Unija »dobi novo spodbudo k vztrajanju iz pričevanja evropskih delavcev.«

Janša in Sv. Jožef Delavec
Odhajajoči predsednik vlade nas je dve leti posiljeval s tem, da je praznik dela vedno povezoval z verskim praznikom Sv. Jožefa Delavca. Vir: Posnetek zaslona, Twitter, Wikipedia

Obe pismi sta izšli v časopisih v Veliki Britaniji in ZDA. Marx je bil navdušen in je povedal Engelsu, da je to ustvarilo »tako senzacijo«, da »buržoazija« v zasebnih klubih »zmajuje z glavami.«

Lincoln: Najmočnejša vez človeške simpatije, zunaj družinskih odnosov, bi morala biti tista, ki združuje vse delovne ljudi, vseh narodov, jezikov in rodov.

Lincoln se je srečal tudi z newyorškim predsednikom Združenja delavcev, ki je svojim članom leta 1864 povedal: »Najmočnejša vez človeške simpatije, zunaj družinskih odnosov, bi morala biti tista, ki združuje vse delovne ljudi, vseh narodov, jezikov in rodov.«

Kar je morda najbolj zgovoren prikaz slavnega Marxovega zborovalnega vzklika: »Delavci sveta – združite se!«

Lincoln kljub temu ni nikoli prevzel idej socializma. Verjel je v sistem mezdnega dela, tudi ko je predlagal reforme, Marx pa ga je zavračal kot drugo obliko suženjstva.

Toda Lincoln je na socialiste vsekakor gledal kot zaveznike, in Nichols piše: »Nesporno je, da je republikanska stranka ob ustanovitvi imela rdečo podlago.«

Čeprav je to dejstvo zdaj morda malo znano, za druge osebnosti v ameriški zgodovini ni bilo skrivnost. Ko se je socialistični govornik in pogost predsedniški kandidat Eugene V. Debs leta 1908 ustavil pred kampanjo v Springfieldu v Illinoisu, je množici rekel: »Republikanska stranka je bila nekoč rdeča. Lincoln je bil revolucionar.«

Opazil ga je tudi Martin Luther King Jr.

Februarja 1968 je King na proslavi v Carnegie Hallu opozoril, da je soustanovitelj NAACP v svojih poznih letih postal komunist.

Stavka-Marx
Marx in stavka. Vir: Posnetek zaslona, Twitter in Wikipedia
Mogoče bi se tega, da so se celo utemeljitelji ameriških republikancev vzgledovali po Marxu in poudarjali pomen dela spomnili tudi slovenski desničarji.

»Vredno je omeniti,« je dejal King, »da je Abraham Lincoln med državljansko vojno toplo pozdravil podporo Karla Marxa in si z njim svobodno dopisoval ... Naš iracionalni obsesivni protikomunizem nas je pripeljal v preveč zablod, da bi jih lahko obdržali, kot da bi šlo za način znanstvenega mišljenja.«

Mogoče bi se tega, da so se celo utemeljitelji ameriških republikancev vzgledovali po Marxu in poudarjali pomen dela spomnili tudi slovenski desničarji.

Toda odhajajoči predsednik vlade nas je dve leti posiljeval s tem, da je praznik dela vedno povezoval z verskim praznikom Sv. Jožefa Delavca.

Na vsak način je želel delavski praznik odeti v krščanske barve.

»Evo, tu smo - slovenska prismuknjena vlada danes uradno praznuje praznik Sv. Jožefa Delavca, ki ga je uvedel papež Pij XII leta 1955 kot odziv na 'komunistični 1. maj',« je še lani o tem na Twitterju zapisal Simon R.

Letos ni nič drugače.

Odhajajoči predsednik vlade je znova pomešal verske praznike z mednarodnimi in slovenskimi.

Kar je seveda nedopustno.

Toda praznovanje bo lažje in bolj veselo, kajti sedaj vemo, da je tej vladi – odklenkalo.

Tudi zato, ker ni doumela, da je delo – vedno pred kapitalom. Kar je vedel že Lincoln.

Živel prvi maj!

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek