Delegati CDU na kongresu o koaliciji s SPD in prenovi stranke

V Berlinu bo v ponedeljek potekal kongres nemških krščanskih demokratov (CDU) kanclerke Angele Merkel. Na kongresu bo okoli tisoč delegatov CDU med drugim odločalo o koalicijski pogodbi s socialdemokrati (SPD) in o novem generalnem sekretarju - oziroma sekretarki - stranke. To bo pomemben preizkus za Merklovo, ki je vse pogosteje tarča kritik.

Vrh bavarske Krščansko socialne unije (CSU) je vstop v še eno veliko koalicijo brez vsakih pomislekov potrdil že pred časom, medtem ko v SPD o tem odloča vseh več kot 460.000 članov. Glasovanje po pošti se je začelo 20. februarja in bo trajalo do 2. marca, rezultate bodo objavili 4. marca. Kakšni bodo, je težko napovedati, in kljub optimizmu vrha stranke morebitne zavrnitve ni mogoče povsem izključiti.

Vrh CDU se je spričo precej razburkanega razpoloženja v stranki odločil, da o vstopu v koalicijo tokrat ne odloča sam, ampak to prepusti delegatom na kongresu. Ti ga bodo predvidoma podprli - pa čeprav z osnutkom koalicijske pogodbe in še posebej z dogovorom o razdelitvi ministrskih položajev mnogi niso zadovoljni. Številni kanclerki očitajo, da je zavoljo vodenja že četrte zaporedne vlade preveč popustila. Da je SPD iz pogajanj izšla kot zmagovalka, se strinja tudi večina nemških medijev in analitikov.

SPD je na septembrskih volitvah v bundestag z 20,5-odstotno podporo, svojim najslabšim rezultatom v povojni Nemčiji, ostala daleč za konservativno unijo CDU/CSU - tudi ta je sicer utrpela hude izgube, a je vendarle zbrala dobrih 12 odstotnih točk več. SPD si je kljub temu uspela izboriti tri ključna ministrstva - finančno, zunanje in za delo. Za CDU je še posebej boleča izguba finančnega resorja, na čelu katerega naj bi veterana CDU Wolfganga Schäubleja nasledil župan Hamburga Olaf Scholz (SPD).

Čeprav Scholz velja za zelo sposobnega politika in, vsaj v primerjavi s kolegi iz SPD, finančno konservativnega, mnogi svarijo, da to pomeni konec trezne politike "varuha pozitivne ničle" Schäubleja.

Sama kanclerka je po koncu koalicijskih pogajanj priznala, da je bila odločitev, da SPD prepusti finančno ministrstvo, "boleča", a obenem je vztrajala, da je to sprejemljiva cena za oblikovanje vlade. Kot kanclerka je bila namreč dolžna ravnati odgovorno in narediti vse, da ne bi propadla še ena koalicijska pogajanja, saj bi Nemčijo v tem primeru najverjetneje čakale nove volitve.

Da se Merklovi - dolgoletni nesporni voditeljici ne le CDU, ampak Nemčije - vse bolj tresejo tla pod nogami, se ugiba že več let. Začelo se je z naraščanjem nezadovoljstva na desnem krilu CDU, ker naj bi s svojim pragmatizmom stranko popeljala preveč v sredino. Sledila je begunska kriza leta 2015, ko ji je zaradi odločitve, da odpre meje za begunce, strmoglavila podpora tako v javnosti kot stranki.

Potem ko se je zdelo, da se ji je vendarle uspelo pobrati z dna, je septembra lani sledil porazen volilni izkupiček, najslabši za CDU po letu 1949, novembra neuspešen poskus oblikovanja t. i. jamajške koalicije in nato - po za Nemčijo že rekordno dolgih koalicijskih pogajanjih - v začetku tega meseca še slab izkupiček v pogajanjih s CSU in SPD. Poznavalci se strinjajo, da kanclerkin položaj ni niti približno več tako trden, kot je bil pred leti.

Sama sicer zavrača ugibanja o tem, da novega mandata ne bo izpeljala do konca, in vztraja, da bo tako vlado kot stranko vodila do konca mandata leta 2021. "Obljubila sem štiri leta. In sem ena tistih, ki držijo svoje obljube," je zatrdila v pogovoru za ZDF pred dobrima dvema tednoma. Je pa morala tudi sama priznati, da so mnogi v CDU razočarani in vse glasneje terjajo tako vsebinske kot kadrovske spremembe, ki jim jih mora vodstvo stranke sedaj ponuditi.

Zaenkrat se v javnosti govori predvsem o kadrovski prenovi. Merklova je napovedala, da bodo na ministrska mesta, ki so v pogajanjih pripadla CDU, predlagali ne le kandidate "nad 60 let", ampak tudi pripadnike mlajše generacije. Novo ministrsko ekipo naj bi razkrila danes popoldne oziroma zvečer.

Prenova se je kljub temu že začela s ponedeljkovim odstopom generalnega sekretarja CDU, 43-letnega Petra Tauberja, s katerim mnogi že dolgo niso bili zadovoljni. Na ta položaj je Merklova predlagala 55-letno ministrsko predsednico Posarja Annegret Kramp-Karrenbauer, svojo tesno zaveznico in članico predsedstva stranke, a končno besedo o tem bodo imeli v ponedeljek delegati.

Obenem vodstvo CDU za kongres napoveduje tudi začetek procesa, ki bo vodil v sprejetje novega programskega dokumenta stranke. Delegati naj bi v ponedeljek prižgali zeleno luč za začetek razprave znotraj stranke. Vrh CDU v osnutku izpostavlja predvsem reformo socialnega tržnega gospodarstva, ki bo bolje povezala gospodarsko dinamiko s socialnim ravnotežjem, prispevala tako h gospodarskemu uspehu kot socialnemu miru ter ponudila nujne odgovore na izzive globalizacije, digitalizacije, demografskih sprememb in geopolitičnih premikov.

Poznavalci se bolj ali manj strinjajo, da vprašanje pred ponedeljkovim kongresom ni toliko, kakšen bo izid glasovanj, ampak predvsem to, v kakšnem ozračju bo ta minil oziroma kako ostre in glasne bodo kritike na račun Merklove.