Delavci Livarne Vuzenica razočarani nad slovenskim sodstvom

Na okrajnem sodišču v Ljubljani danes poteka obravnava v tožbi nekdanjih delavcev Livarne Vuzenica proti DSU zaradi plačila odškodnin in premalo izplačanih plač v procesu lastninjenja. Udeležilo se je je okoli 40 delavcev, ki so pred tem na simboličnem protestnem shodu izrazili razočaranje nad slovenskim sodstvom.

Nekdanji livarji - skupno jih je pod tožbo podpisanih okoli 350 - so pred sodno palačo prišli s transparenti, na katerih so bili med drugim napisi "Kje je pravica po 17 letih?". Kot je pojasnil upokojeni delavec in nekdanji sindikalni zaupnik Janez Slemnik, ni šlo za protestni shod, so pa želeli javnost opozoriti, da se jim godi krivica.

Sojenje sicer poteka na ljubljanskem okrajnem sodišču, kjer pa po navedbah časnika Večer nimajo dovolj velike dvorane, zato so ga prestavili v prostore sodne palače.

Kot je poudaril Slemnik, na pravico čakajo 17 let, zdaj pa jih je sodišče znova vrnilo na začetek postopka. "Šli smo od prve stopnje do vrhovnega sodišča, bili smo celo na ustavnem, a nihče ne razsodi. Zato ne moremo na evropsko sodišče," je dejal.

Boji se, da bodo zdaj, ko je ustavno sodišče zadevo vrnilo v ponovno sojenje na prvi stopnji, čakali novih 17 let. "Našemu sodstvu enostavno ne moremo več verjeti," je poudaril. Ponovil je, da neuki delavci ne poznajo vseh zakonov in postopkov, zato od njih ni bilo mogoče pričakovati dobrega poznavanja postopka lastninjenja podjetja.

Livarji so leta 2001 vložili tožbo proti Slovenski razvojni družbi (SRD) in zahtevali izplačilo premalo izplačanih plač v obdobju od septembra 1990 do januarja 1993. Kot nadomestilo so takrat dobili zadolžnice, ki naj bi jih nato v postopku privatizacije spremenili v lastniške deleže, vendar pa delavci nato v postopku privatizacije niso sodelovali.

Livarna Vuzenica, ki je že nekaj let v lasti Cimosa, namreč ni izpolnila zakonskih pogojev, saj ni zagotovila razknjiženja zadolžnic in potrdil ni predložila Skladu RS za razvoj (predhodniku SRD). Zaposleni so zato od naslednice sklada, Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU), po sodni poti zahtevali izplačilo razlike premalo izplačanih neto plač, okrajno in višje sodišče pa sta zahtevi ugodili.

Vrhovno sodišče je nato spomladi 2014 sodbi obeh sodišč razveljavilo, saj meni, da odgovornost za neudeležbo pri privatizaciji nosijo sami. "Dolžnost poskrbeti za razknjižbo potrdil ni bila na skladu, temveč na organu upravljanja Livarne Vuzenica oz. na tožnikih," so takrat pojasnili v DSU. Slemnik je takrat poudaril, da je vendar sklad postavil upravo in ji dajal navodila, delavci pa niso mogli narediti ničesar, saj ničesar niso vedeli. Slemnik je prepričan, da je sklad skupaj z upravo Livarne izigral delavce.

Proti odločitvi vrhovnega sodišča so tako vložili ustavno pritožbo. Ustavno sodišče je njihovi pritožbi ugodilo in razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča ter zaradi kršitve temeljnih človekovih pravic zadevo vrnilo v ponovno odločanje.