Davčna reforma: Napad »kaviar levičarjev« na mezdne delavce, izgnane med »samostojne podjetnike - normirance!«

Da naj tisti, ki imajo več, tudi plačajo več, je dejal predsednik vlade Robert Golob.

To je seveda popolnoma pravilna ocena.

In nato je minister za finance Klemen Boštjančič spisal predlog zakona, ki je takoj odkril »anomalije« - »normirance« med samostojnimi podjetniki, ki naj bi menda izigravali sistem in bi morali po novem plačevati – več.

To pa je seveda nekaj povsem drugega od tistega, kar je napovedoval predsednik vlade, predvsem zato, ker s tem minister za finance v resnici spodjeda eksistenco številnih delavcev, ki so zgolj na papirju »samostojni podjetniki.«

Kljub temu pa minister za finance še vedno vztraja.

Šlo naj bi celo za sistem, ki omogoča prekarne zaposlitve, ki ga je potrebno takoj odpraviti, so se strinjali tudi v Levici in SD-ju.

Stranki SD in Levica bi normirance kar ukinili ali obdavčitev vsaj izenačili z - redno zaposlitvijo.

Takšne izjave in predlogi so dokaz, da imamo v vladi res opraviti z levičarji, ki očitno nimajo dneva delovne dobe ali pa sploh ne vedo, kako se dejansko zasluži to, čemur pravimo »denar.«

Toda prav s tem t. i. »kaviar levičarji«, kot jih radi imenujejo na desnici (pogosto neutemeljeno, v tem primeru pa utemeljeno) z najtežjimi topovi v največjem delu tolčejo prav po - »delavskem razredu«, torej po delavcih, ki so bili pod navidezno zastavo »svobode podjetništva« tako ali drugače izrinjeni s trga dela, da bi na njegovem obrobju nato kot »samostojni podjetniki« sploh lahko preživeli.

Gre za ogromno armado okoli 55.000 normiranih s.p.-jev.

Med normiranci je namreč največ takih, ki opravljajo strokovne, znanstvene, tehnične, kulturne in razvedrilne dejavnosti, informacijske ali komunikacijske dejavnosti in nekatere druge dejavnosti, pri katerih nastane malo dejanskih stroškov, letno pa v državno blagajno prispevajo okoli 60 milijonov evrov.

Če ne, bi namreč bili vsi »državi na grbi« kot brezposelni in socialno ogroženi.

Da bodo prav ti žrtve »levičarske« vlade mnogi med »samostojnimi podjetniki« v obliki novinarjev, prevajalcev, dostavljalcev hrane, taksistov, prevoznikov in obrtnikov, ki so 24. aprila glasovali tudi za današnje vladajoče stranke - pred volitvami verjetno niso niti pomislil.

Gre tudi za narobe obrnjeno logiko – namesto da bi prekarnost država zmanjšala tako, da bi omogočila, da se »samostojni podjetniki« s pomočjo državnih vzpodbud zaposlijo pri drugih, morda večjih delodajalcih, jih poskuša »izbrisati« s pomočjo kaznovalnih finančnih prijemov.

Gre seveda za hudo napako sedanje, leve vlade. Za še eno v vrsti številnih, ki počasi najedajo tudi podporo sedanji vladi.

Pri tem Klemen Boštjančič med »normiranci«, zanimivo, sploh ne vidi večine, v katero spadajo pravi »mezdni delavci«, ki so v resnici »podjetniki« le po nazivu, pač pa je prepričan celo, da so t. i. ugodnosti normirancev »v veliki meri posledica bolj ali manj močnih lobističnih skupin«.

»Absolutno ta vlada želi, da je redna zaposlitev primarna odločitev delavcev in delodajalcev, in bomo zelo hitro določene ukrepe sprejeli, določene že v letošnjem letu, da neka normiranost ne bo tako zelo zanimiva, kot je danes,« je dejal Boštjančič in znova spregledal bistveno –, da so normiranci bili v svoj položaj večinoma prisiljeni, ne pa ga »izbrali« ker jim je bila ta opcija »zanimiva.«

@mfinance_gov_si Klemen Boštjančič na 24ur večer: "Nimamo še izdelane rešitve ali smeri." Prazna vsebina, dolgovezenje, slabe rešitve in to naj bi bila dopolnila prejšnji dohodninski reformi. Revščina.

— Čivčiv (@civciv_si) August 1, 2022

Tisti, ki dela ne more dobiti na trgu ali pa je delo izgubil in nato bil prisiljen postati »s.p. podjetnik,« da bi sploh preživel je seveda bil v ta položaj pahnjen in ga 'ni izbral' kot neutemeljeno namiguje Boštjančič.

To ve vsak, razen bankirja Boštjančiča, ki verjetno meni, da denar raste kar na drevju ali vsaj v bančnih trezorjih (kar ni nenavadno, saj ECB denar »dela« kar z računalniki, le da je prav zato vsak dan manj vreden) in mu očitno manjka stik z realnostjo in trgom dela.

Ob tem je povsem nelogično s takšnimi ukrepi udariti po normirancih v trenutku, ko v državi divja 11-odstotna inflacija.

Prikazovati normirance kot anomalijo je – glede na to, da so omejeni na 50.000 prometa letno (če to presežejo, postanejo zavezanci za DDV in morajo v sistemu ostati 5 let!) – neumnost.

Ob tem morajo samostojni podjetniki prispevke plačati, pa če so imeli delo in nekakšen zaslužek ali sploh ne.

Ob tem praviloma nimajo redne plače, dopusta, regresa in praviloma prav tako ne bolniških. Če gredo na dopust, ga nimajo plačanega kot drugi zaposleni, pač pa delajo manj in zaslužijo manj.

Normirani s. p. se namreč od »navadnega« razlikuje po tem, da mu ni treba dokazovati stroškov in da lahko vodi le enostavno knjigovodstvo. Za strošek se mu šteje 80 odstotkov prihodka.

Če v mesecu zasluži tisoč evrov bruto, se mu 800 evrov šteje kot strošek, preostalih 200 evrov pa je dobiček, ki je obdavčen z 20 odstotki.

Minister g. BOŠTJANČIČ je MULTIPRAKTIK: nabavni v Petrolu, direktor v Mineralu (pred prodajo), nadzornik v Vegradu (pred propadom), direktor ADRIE (pred propadom), nadzornik v SAVI (po propadu), minister v Golobovi vladi.
Z prvim predlogom davčnih sprememb smo jo še dobro odnesli

— ItakDa (@da_itak) August 2, 2022

Davka torej pri tisoč evrih prihodka tak podjetnik plača 40 evrov. Če vzamemo bruto osnovo, je normirani s. p. torej obdavčen s štirimi odstotki.

Ta status imajo lahko samostojni podjetniki, ki ne zaslužijo več kot 50.000 evrov na leto.

Če imajo enega zaposlenega, pa se meja dvigne na 100.000 evrov prihodka.

»Kaviar levičarji« trdijo, da bogati obrtniki plačajo le 2.000 evrov davka ob 50.000 evrih prihodka, preostalo pa je dobiček.

In da so vrtoglave plače inženirjev in vrhunskih programerjev obdavčene le četrtino toliko kot plača redno zaposlenega v najnižjem dohodninskem razredu.

Toda to so izjemni primeri, ob tem pa imajo obrtniki zagotovo velike materialne stroške.

Podatki Finančne uprave namreč kažejo, da ima kar 40 odstotkov nižje dohodke od povprečne plače, ob tem pa ima precej višje prispevke – to pomeni, da gre za delavski razred, ki je samo formalno uvrščen med podjetnike.

Izračuni so pokazali, da potem, ko »normiranec« poplača vse prispevke –, ki so pri nižjih prihodkih tudi do trikrat višji kot pri redno zaposlenem – in odšteje davek, od 1110 evrov bruto dobi le 605 evrov, zaposlenemu pa ostane 1047 evrov.

Če pri tem samo za dan zamudi pri prispevkih, mora plačati zamudne obresti, ki jih FURS neusmiljeno rubi.

Bolniško si mora prvih 30 dni plačati sam, kar v praksi pomeni, da normiranec nikoli ni na plačani bolniški.

In ob tem seveda nima niti regresa, plačane malice in prevoza ter plačanega dopusta.

Neumna ideja o ukinitvi ali višji obdavčitvi normirancev, ki je tokrat, žal, zrasla na levem polu politike, je ob tem slaba tudi za državno blagajno.

Ukinitev »normiranega« s.p.-ja bo večinoma privedla le do tega, da bo večina »normirancev« prisiljena zapreti dejavnost, se preseliti na črni trg ali pa zaprositi za socialno pomoč.

Država ne bi pobrala nič več davka, kvečjemu manj.

Namesto da dobi 60 milijonov evrov jih bo še več razdelila v obliki socialnih transferjev.

Namesto da bi spisali zakone, zaradi katerih bi se delodajalcem izplačalo zaposlovati ali pa bi bili k temu obvezani, se je zato v tem primeru znova poseglo po napačni metodi.

Res zelo čudi, da se k tako nesvobodnim in rigidnim, predvsem pa neživljenjskim rešitvam nagiba stranka Gibanje Svoboda, da gre za resno napako, ki jim lahko zelo škodi pa bi morali spoznati tudi stranki SD in Levica.

Kajti s podporo takim predlogom dejansko spodjedajo in uničujejo eksistenco tudi mnogim navideznim »podjetnikom«, ki so v resnici le zamaskirani pripadniki delavskega razreda in njihovi volivci.

S tem, ko napadata njih, pa predvsem ti dve stranki spodjedata tudi lastno volilno bazo.