Cerar: NLB ne smemo prodati tako, da bodo davkoplačevalci znova oškodovani

Slovenija spoštuje zaveze do Bruslja glede NLB, a banke ne smemo prodati tako, da bodo slovenski davkoplačevalci znova oškodovani, je danes v Ljubljani dejal predsednik vlade Miro Cerar. Potrdil je, da je finančna ministrica ponudila odstop in da ga ni sprejel, ker da zanj ni nobenega razloga.

"Slovenija svoje zaveze spoštuje in tudi sam kot predsednik vlade menim, da jih mora spoštovati," je v izjavi po srečanju s predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije dejal Cerar. Pri tem je poudaril, da so "problem, ki ga imamo glede NLB" - torej zavezo Bruslju o prodaji banke - podedovali od vlade Alenke Bratušek. Ocenil je, da bil takrat "premislek o tem šibak".

Za prodajo je pristojen SDH in vlada v pristojnosti holdinga ne sme posegati. Če bo vlada kot skupščina NLB odločala, "bo povedala svoje mnenje", če ne bo, bo postopek vodil SDH, je dejal.

"Ko spoštujemo zaveze do Bruslja, vedno znova izrazim zelo jasno pričakovanje: da ne moremo in ne smemo prodati NLB na način, ki bi spet oškodoval naše davkoplačevalce, ki so v to banko vložili ogromno sredstev, da smo jo dokapitalizirali, reševali. Zato je ta zaveza še toliko bolj boleča," pravi Cerar.

Poteka ponedeljkove seje vlade, na kateri so ministri zavrnili predlog finančne ministrice, da bi država jamčila za morebitne stroške NLB zaradi tožb hrvaških bank glede prenesenih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB na Hrvaškem, ni komentiral, ker postopki nosijo oznako zaupno.

Predlog ministrice "iz strokovno-političnih razlogov ni bil v celoti upoštevan", je dejal predsednik vlade in potrdil, da je ministrica zato ponudila svoj odstop.

"Vendar sem ocenil, da za odstop ni bilo nobene podlage, kajti ministrica za to, da je postopala v skladu z zavezami in oblikovala neke predloge, ni niti subjektivno niti objektivno odgovorna," je dejal in dodal, da je Vraničar Ermanova skrben varuh in upravljalec javnih financ, zato uživa njegovo podporo.

"Ponujeni odstop je samo dokaz tega, da je načelna pri svojem delovanju in da se zaveda, kako pomembni so ti procesi, ki zadevajo NLB," pravi Cerar.

Vlada je danes v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem objavila pojasnila, v katerih med drugim navaja, da so prenesene devizne vloge skladno s sporazumom o vprašanjih nasledstva predmet nasledstva ter da je Slovenija vseskozi nasprotovala sodnim postopkom pred hrvaškimi sodišči, ki sta jih sprožili Zagrebačka banka Zagreb (ZABA) in Privredna banka Zagreb (PBZ). Slovenija si je aktivno prizadevala za nadaljevanje pogajanj v okviru nasledstva, a dogovora med državami naslednicami ni bilo možno doseči, navaja.

Vlada izpostavlja, da "obveznost za izplačilo prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem ne obstaja niti za Slovenijo, niti za LB in niti za NLB".

Spomnila je, da se je ta problematika od oktobra 2005 do včlanitve Hrvaške v EU izpostavljala tudi v okviru pristopnih pogajanj Hrvaške v EU. Marca 2013 je bil v Mokricah podpisan memorandum o soglasju med slovensko in hrvaško vlado, s katerim sta se državi dogovorili, da bo rešitev za prenesene devizne vloge temeljila na sporazumu o vprašanjih nasledstva in da bo hrvaška vlada zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih v zvezi s prenesenimi deviznimi hranilnimi vlogami sprožili PBZ in ZABA.

Slovenija se je z memorandumom zavezala, da bo po njegovem podpisu pričela s postopkom ratifikacije pogodbe o pristopu Hrvaške k EU v DZ. "Slovenija je svoj del obveznosti izpolnila, Hrvaška ne," je spomnila vlada.

Postopki pred hrvaškimi sodišči proti LB in NLB se namreč še vedno nadaljujejo. Hrvaška v primerih prenesenih deviznih vlog ne spoštuje svojih zavez iz veljavnih sporazumov (sporazum o vprašanjih nasledstva, memorandum iz Mokric), pravi vlada in dodaja, da LB in NLB na to opozarjata v sodnih postopkih na Hrvaškem, prav tako slovenski predstavniki na nespoštovanje opozarjajo hrvaške sogovornike na politični ravni in jih pozivajo k spremembi ravnanja.

Problematika prenesenih deviznih vlog zaradi različne pravne osnove ni del meddržavne tožbe Slovenije proti Hrvaški, ki je bila vložena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice septembra 2016 in se nanaša na neizterjane terjatve LB do hrvaških podjetij, še pojasnjuje vlada.