REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Cenovna kapica ne bo pila vode. Ceno določa prodajalec in ne kupec. Kaj bodo zamenjali vse učbenike ekonomije?«

»Cenovna kapica ne bo pila vode. Ceno določa prodajalec in ne kupec. Kaj bodo zamenjali vse učbenike ekonomije?«Ukrep velja samo za pomorski prevoz nafte in ne za naftovode, zato se države, za katere je Rusija pomemben vir nafte, teh sankcij - ne bodo držale. Vir: Zajem zaslona, Telegram

V Evropski uniji in G7 so sprejeli cenovno kapico na prodajo ruske nafte preko morja.

Z njo poskušajo doseči precej težek cilj - enostransko določiti ceno, po kateri bo Rusija lahko prodajala svojo nafto.

Da bo takšen sistem, ki bo onemogočal zavarovalniške in finančne posle prevoznikom ruske nafte prizadejal škodo Rusiji sicer ni dvoma.

Toda zelo verjetno se ta škoda precenjuje. Deloma zato, ker si je Moskva že priskrbela veliko število tankerjev, s katerimi bo lahko sama prevažala nafto.

Če bo nafte še vedno preveč na tržišču, pa bi Rusija lahko tudi zmanjšala proizvodnjo - in nato z manjšo količino prodane nafte zaslužila več.

To se ne bi zgodilo v primeru, če bi OPEC+ povečal proizvodnjo nafte.

A je ta organizacija na zadnjem zasedanju potrdila odločitev, da nadaljuje z zmanjševanjem proizvodnje nafte. Kar gre na roko Kremlju.

Nafta se je tako že podražila za okoli 2,6 odstotka, čeprav bodo kupci v Evropi to občutili šele z zamikom. Trenutno uživajo še v rezultatih zmanjševanja cen zaradi enormnih nakupov ruske nafte in dizla pred začetkom embarga (do 5. decembra).

»Cenovna kapica ne bo pila vode. Ceno določa prodajalec in ne kupec. Kaj bodo zamenjali vse učbenike ekonomije?« se je s kančkom cinizma na cenovno kapico in norčevanje zahodnih politikov iz davno uveljavljenih zakonov trga ozrl Miha Kacafura.

Nanj se je z domisleno idejo, ki sledi zadnjim odločitvam EU in G7 ter spremenjeni logiki odnosa prodajalec-kupec navezal Aleš Štirn: »Jutri grem po nov avto. Bom jest povedu prodajalcu za koliko ga mora prodat.«

Evropska unija in G7 poskušata zakone trga in logiko gospodarstva - obrniti na glavo. Jim bo uspelo? Bomo lahko tudi prebivalci EU po enakem kopitu kupovali dobrine od prodajalcev v vsakodnevnem življenju? Vir: Zajem zaslona, Facebook

Rusija je ob tem že napovedala, da se novih pravil Zahoda ne bo držala.

Moskva je napovedala, da bo uvedla protiukrepe zoper zahodne sankcije.

Ob tem obstaja vrsta mehanizmov, ki jih je izpopolnil že Iran in omogočajo izvoz nafte kljub sankcijam - najprej s pomočjo manipulacije z dokumenti, ki spremljajo nafto...

Nato s prečrpavanjem in mešanjem nafte iz več tankerjev in podobno.

Vse to se seveda da preprečevati tudi s sekundarnimi sankcijami - vendar je zamudno.

Podobna je zgodba s plinom in plinovodi. Tudi če EU oziroma Slovenija nabavi plin od drugod - bo težava cena.

Brez nizke cene in ruskega plina evropska industrija ne bo konkurenčna.

Azijska industrija pa bo dobivala isti plin po zelo ugodni, vsekakor nižji ceni, kot slovenska oziroma evropska.

Evropska metalurška industrija je praktično že v veliki meri ustavljena.

Podobno velja za steklarsko, papirno industrijo in tako naprej.

Bo Evropa preživela zgolj od - turizma?

Kako bo preživelo kmetijstvo brez poceni gnojil, brez katerih pridelki padejo - na polovico?

Vse to vpliva tudi na padec vrednosti evra v primerjavi z dolarjem in celo rubljem.

Čezvesoljska Zombi cerkev blaženega zvonjenja zato znova upravičeno zvoni.

Paradoksalno je, da v tej cerkvi postavljajo bolj utemeljena in racionalna vprašanja, kot so si jih sposobni zastaviti voditelji na ravni EU.

In ob tem Čezvesoljska Zombi cerkev blaženega zvonjenja vztrajno opozarja - in zvoni: »Zato se ne vprašajte, komu zvoni. Vsem nam zvoni. Te ljudi je treba ustaviti, ker nimajo nobenega mandata ljudi, da uničijo Evropo.«

Ekonomist Jože P. Damijan prav tako utemeljeno opozarja še na en, morda najpomembnejši razlog, zaradi katerega kapica ne bo uspešna.

»Prvi razlog je v tem, da je cenovna kapica postavljena na ravni 60 $/sodček, kar je bistveno višje od mejnih proizvodnih stroškov ruske nafte (v razponu med 20 in 40 $/sodček), in ki je višja od povprečne cene, ki jo je ruska nafta (Ural) dosegala v obdobju 2014-2020, je višja od trenutne cene in je približno na ravni letošnjih cen ruske nafte.

Razlogi za neučinkovitost te kapice so še drugi, denimo da je cena ruske nafte zelo konkurenčna (za 20 do 30 $/sodček nižja od drugih cen nafte), da obstajajo številne izjeme, da države, ki uvajajo kapico (G7 in EU + Avstralija) itak uvažajo zelo malo ruske nafte (po podatkih Bruegel se je delež zahodnih držav v uvozu ruske nafte iz ruskih evropskih pristanišč do oktobra letos zmanjšal na vsega eno tretjino), da ukrep velja samo za pomorski prevoz nafte in ne za naftovode in da se države, za katere je Rusija pomemben vir nafte, teh sankcij - ne bodo držale.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek