Bruseljski pogovori o teranu prijateljski, a vsaka stran vztraja pri svojem

Srečanje proizvajalcev terana z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom danes v Bruslju je bilo prijateljsko, a vsaka stran vztraja pri svojem. Slovenija trdi, da se bo do konca borila za celovito zaščito terana. Komisija trdi, da njeni načrti za izjemo za Hrvaško te zaščite ne ogrožajo. V Evropskem parlamentu pa pozivajo k dialogu.

Sestanek civilne iniciative za zaščito terana in komisarja Hogana je trajal uro in pol, kar je precej dlje, kot je bilo pričakovati. "Res nad pričakovanji. Komisar nas je sprejel in nas poslušal uro in pol," je srečanje opisal predsednik civilne iniciative za zaščito terana Marjan Colja.

Slovenski vinarji so predstavili svoje argumente, tudi nekaj dejstev, ki jih komisija po njihovih navedbah ni vedela. "Gre predvsem za hrvaško dokumentacijo, ki je v nekaterih delih ponarejena, in moram reči, da je bila to neka nova informacija za komisijo," je povedal Colja.

Gre za dokumentacijo, ki jo je komisija posredovala Sloveniji na njeno zahtevo in je bila skoraj v celoti prečrtana, a iz dela, ki je bil razviden, so ugotovili, da je pravilnik o izvornih sortah Hrvaške ponarejen, saj je sestavljen iz dveh dokumentov v obdobju desetih let, je pojasnil.

Razlika med tema združenima dokumentoma je v tem, da prvi iz leta 2004 opredeljuje sorte vinske trte teran, refošk in istrijanec kot sinonime, v drugem iz leta 2010 pa sta refošk in teran ločeni sorti in teran tako postane samostojna sorta vinske trte.

Predstavniki civilne iniciative so komisarju tudi povedali, da bodo vložili pritožbo na evropski urad za boj proti goljufijam Olaf. Olaf mora po besedah Colje raziskati dejstva, na katerih temelji odločitev Evropske komisije, in preveriti, ali je dokumentacija Hrvaške avtentična.

Vse to po besedah Colje sicer verjetno ne bo ustavilo postopka sprejemanja delegiranega akta za odobritev omejene izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran kot sorte grozdja pri označevanju vina Hrvatska Istra.

Prva naloga civilne iniciative sicer sedaj bo, da pritiskajo na komisijo, naj jim čim prej posreduje zahtevane hrvaške dokumente. Komisija bo po njegovih besedah verjetno iskala izgovore, da teh dokumentov ne razkrije, a "upanje umre zadnje".

Colja je kljub vsemu po sestanku poudaril, da so občutki dobri. "Debata je bila res konstruktivna in pozitivna," je izpostavil ter se komisarju zahvalil za sprejem in strpno poslušanje uro in pol.

Sama prodaja terana zaradi odmevnosti tega primera sicer po navedbah Colje ni bistveno večja, čeprav je to prineslo neko novo osveščanje. Teran se od nekdaj prodaja kot vino s posebnimi zdravilnimi učinki in kot takega ga ljudje tudi pijejo, je sklenil Colja, ki je med sestankom v Bruslju tudi prvič postal nono.

Iz komisije so po sestanku sporočili, da je komisar Hogan izrazil pripravljenost služb komisije za sodelovanje s proizvajalci v kraški regiji za čim boljše izkoriščanje razpoložljivih instrumentov v podporo promociji vina z zaščiteno označbo porekla teran in drugih proizvodov.

Sestanek so opisali kot "konstruktiven" in "prijateljski", potrdili, da bo komisija neomajno branila evropski sistem zaščit geografskih označb, kamor sodi tudi slovenski teran, ter zatrdili, da bodo predvideni ukrepi komisije preprečili zlorabe vina teran.

Kmetijski minister Dejan Židan pa je slovenska stališča danes v Bruslju predstavil na pogovorih s predsednikom kmetijskega odbora v Evropskem parlamentu Czeslawom Adamom Siekierskim in z njegovim podpredsednikom Paolom De Castrom.

Po teh pogovorih je izpostavil, da ima Evropska komisija možnost častnega dejanja, da na podlagi priporočila evropske varuhinje človekovih pravic Sloveniji posreduje hrvaško dokumentacijo, ji da čas za njeno preučitev in prekine postopek sprejemanja delegiranega akta.

Po sestanku civilne iniciative za zaščito terana s Hoganom ter po pogovorih ministra Židana z vodstvom kmetijskega odbora Evropskega parlamenta se je bruseljska zgodba o teranu danes sklenila z dogodkom na slovenskem veleposlaništvu pri EU.

Tam je potekal predstavitveni dogodek Vino teran - zgodba o Krasu, zgodba o prihodnosti, ki je vključeval okroglo mizo o pomenu zaščitenih označb za vinski sektor ter pokušnjo vina teran, kraškega pršuta in drugih dobrot.

Na okrogli mizi so sodelovali predstavnik komisije, vodja enote za vino Joao Onofre, strokovnjak za pravo intelektualne lastnine Bojan Pretnar, Klemen Lisjak iz Kmetijskega inštituta Slovenije, evropski poslanec Franc Bogovič in Boris Lisjak iz civilne iniciative. Moderiral jo je predsednik uprave Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja Draško Veselinovič.

Bogovič je pozval k nadaljevanju dialoga, ki je po njegovem mnenju morda še mogoč. Običajno se vinski spori končajo tako, da se spije kozarec vina in se objame, je ponazoril. Opozoril pa je tudi, da bodo morali Slovenci v bodoče več vlagati v lobiranje v Bruslju, pri čemer je Veselinovič spomnil, da je zato tam njihovo združenje.

K dialogu je iz občinstva pozval tudi evropski poslanec iz Hrvaške Ivan Jakovčič. Izpostavil je strinjanje, da je teran slovensko vino, a obenem opozoril, da je ime teran zelo pomembno tudi za Hrvate.

Strokovnjak Pretnar je opozoril na vprašljivost sorte teran, na nevarnost, da slovenska geografska označba postane generičen pojem, in na trhlost sklicevanja na obstoj sorte teran na podlagi nacionalne liste na spletni strani Mednarodne organizacije za trto in vino v Parizu (OIV).

Evropski poslanec Lojze Peterle je predstavnika komisije vprašal, zakaj so takšni zapleti s hrvaško dokumentacijo in zakaj je komisija ne razkrije. Predstavnik komisije Onofre je povzel zagotovilo komisarja, da bodo zadevo še enkrat preučili in posredovali toliko informacij, kot bo mogoče.