Brglez napoveduje: V predvolilnem letu med poslanci bo več nervoze in presenečenj

Predsednik DZ Milan Brglez je v pogovoru za STA napovedal vroč september. V predvolilnem letu pričakuje več nervoze v poslanskih skupinah, manj predvidljiva glasovanja in več zakonov, kjer bodo v ospredju poslanci. A bodo zaradi uresničevanja arbitražne sodbe to pot morali pozornost nameniti tudi interesom države, ne le posameznikov, je poudaril.

Predsednik DZ in podpredsednik SMC ocenjuje, da bo tokratno predvolilno leto drugačno od drugih ravno zaradi sprejemanja ukrepov za uresničevanje arbitražne sodbe. Slišati bo sicer vse, od tistih za določene rešitve do tistih, ki bodo vpili, kaj vse smo izgubili, vendar bodo po Brglezovem mnenju najpomembnejši ukrepi šli v smer, ki jo je enotno že nakazal celoten politični vrh.

Brglez domneva, da ima v predvolilnem času tudi koalicijska pogodba manjšo moč, tudi kršitve se obravnavajo drugače. "Večinoma gre to na škodo največje koalicijske stranke, saj so parcialni interesi lažje dosegljivi v manjših strankah kot v največji, ki tudi nosi največjo odgovornost za državo," je ocenil.

V poslanskih skupinah pričakuje več nervoze, a da bi bilo kaj več od tega, si ne upa napovedovati. Vsekakor pa bodo glasovanja po njegovih besedah veliko manj predvidljiva. "Bližje bomo volitvam, večja bo tudi verjetnost, da bo kdo sprevidel, da v obstoječi stranki nima prihodnosti na naslednjih volitvah in se bo na podlagi tega najverjetneje odločal samostojno," je prepričan Brglez.

DZ se je po njegovih ocenah, kolikor se je dalo, trudil spoštovati ustavo in zakonitosti, kar je kot pomembno večkrat izpostavljala SMC. A je ob tem spomnil, da je on na čelu ene veje oblasti, da bi se zadeve dejansko premaknile, pa bi vse tri veje oblasti morale delovati v isto smer.

Dotaknil se je tudi nedavnih opozoril SMC glede lobijev, katerim so v stranki pripisali blokade zakonodaje ter s tem v zvezi omenili tudi pripombe zakonodajno-pravne službe DZ. Kot je izpostavil Brglez, je zakonodajno-pravna služba DZ vsebinsko precej bolj avtonomna kot vladna služba za zakonodajo, in želi si, da tako ostane. Ob tem pa bi si želel, da bi v DZ prihajali bolj dodelani predlogi zakonov.

Pri vprašanju spoštovanja ustave je pozimi odmevala novela zakona o tujcih, do katere je bil Brglez kritičen in je prišlo tudi do napetosti med njim in premierjem Mirom Cerarjem. "Takrat sem povedal svoje, zdaj čakamo, da svoje pove ustavno sodišče. Kaj več ne bi rekel, želim si samo, da se mi ta tema ne bi odprla še kdaj v tem mandatu," je dejal.

S premierjem se zdaj, kot pravi Brglez, "stvarno gledano bolj pogovarjata kot prej", ker je zavedanje na obeh straneh, da se morata poslušati in slišati. Ni pa jasno odgovoril, ali se tudi po prihodnjih volitvah vidi v ožjem krogu SMC. "Kaj se bo do takrat vse zgodilo, zelo težko napovem. To ni odvisno le od mene. Svoje pozicije ne morem vsiljevati praktično nobeni stranki. Vsekakor pa želim in mislim s političnim delom zelo aktivno nadaljevati tudi v prihodnje," je napovedal. Ob vprašanju, ali se utegne odločiti za samostojno politično pot, pa je dejal, da je treba v politiki vedno zelo paziti, da se kdaj ne zagovoriš pri tovrstnih vprašanjih.

"Vedno lahko pride do kakšnega razkola. Ampak vsaj takrat, ko je bilo prvič, je bila teža pričakovanja arbitražne odločbe tista, ki je onemogočila nadaljevanje soočenja glede tega vprašanja v stranki, saj bi bila celotna država ob arbitražni sodbi v slabši poziciji. Po mojem mnenju morajo biti interesi države pred osebnimi in pred strankarskimi interesi," je pojasnil. Zdaj je sodbo treba udejanjiti in spet potrebujejo določeno enotnost. Iskati dodatne razkole v strankah, in to znotraj največje koalicijske stranke, tako po njegovem mnenju ni pametno, si pa lahko predstavlja, da je za vse zunanje akterje to zelo zaželeno. "Ampak mislim, da sva oba s predsednikom stranke zelo razumna in ne bova nasedala na to," je še ocenil.

Glede stanja v koaliciji je Brglez priznal, da je "v poletnih mesecih temperatura naraščala še bolj kot tista zunaj. "Upam, da se bodo poslanci malo shladili do jeseni, ko nas za začetek čaka zelo vroč september, koalicijsko in sicer," je dejal in spomnil na interpelacijo ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc in referendum o zakonu o drugem tiru.

Brglez pričakuje, da bo ta sklic DZ končal mandat, saj bi to bilo z več vidikov smiselno. Stare stranke sicer po njegovih besedah menijo, da se v zadnjem letu ne dela nič, nove pa so prepričane, da se da kaj narediti. "Največkrat pride do pat pozicije," je dodal, a meni, da bodo nove stranke nadaljevale z razreševanjem določenih vprašanj, "tudi če bodo ostale same".

Po Brglezovih navedbah delo DZ v zadnjem letu s formalnega vidika izgleda zelo uspešno. Poleg nekaterih imenovanj, denimo članov fiskalnega sveta in ustavnih sodnikov, so sprejeli tudi nekaj zakonov z dvotretjinsko večino. Izpostavil je spremembe poslovnika DZ, ki opredeljujejo, kaj je v političnem boju v DZ možno in kaj ne. Pozdravil je tudi aktivnost parlamentarnih preiskovalnih komisij.

Nekaj pa je bilo tudi neuspešnih poskusov sprejemanja zakonodaje in izpolnjevanja ustavnih odločb. Po Brglezovih navedbah bi bilo treba popraviti zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter zakon o parlamentarni preiskavi, propadla sta tudi dva poskusa spremembe volilne zakonodaje.

Še vedno je v postopku tudi ustavna sprememba glede financiranja zasebnega šolstva. A po Brglezovih besedah ni pogojev za to, da bi šla sprememba v nasprotju z odločitvijo ustavnega sodišča na to temo. Za karkoli drugega pa "vsaj klima v drugih koalicijskih strankah ni najbolj plodna".

Z vsebinskega vidika dela DZ pa je po Brglezovem mnenju moč govoriti o tem, da se poskuša prostor v DZ včasih politično zlorabljati. Nivo razprave v DZ se v primerjavi s prejšnjimi mandati ni bistveno dvignil, tudi nivo spoštovanja poslovnika DZ se ni bistveno izboljšal, ugotavlja Brglez. Kot je pojasnil, je še vedno težava relativna samostojnost predsednikov odborov DZ, medtem ko je na sejah DZ nadzor večji, saj predsednika uokvirjata dosedanja praksa in poslovnik DZ.