REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Brez sramu: Slovenski politiki so se pred slovesnostjo pred Rusko kapelico poskrili, pogum zbral le Milan Kučan!

Brez sramu: Slovenski politiki so se pred slovesnostjo pred Rusko kapelico poskrili, pogum zbral le Milan Kučan!Bilo je nekoč - častna straža pred Rusko kapelico. Vir: Twitter, zajem zaslona

Slovenskih politikov, sedanjih in bivših, ki so se v preteklih letih kar trli pred Rusko kapelico in prilizovali ruskim politikom in gospodarstvenikom, letos na obeleževanju tega dogodka - ni bilo.

Letos je spričo vojne v Ukrajini, kot poroča STA, bil načrtovan le kratek pietetni dogodek za člane in prijatelje Društva Slovenija - Rusija.

Pahorjevo poročilo, da pravkar uživa »v kolesarjenju, teku, plavanju, dobri večerji« ... in da »vmes spi in hidrira se skoz in skoz,« ter pripombi »Aja, v ponedeljek zjutraj bom prišel na kavo v službo, ker pridem po Luketa in Tiso,« sodržavljane ni pustilo ravnodušne... Da bi iz čisto človeškega vzgiba, pietete do umrlih prikolesaril tudi do Vršiča - pa ni zbral poguma. Vir: Posnetek zaslona, Instagram račun PR

Da se dogodka pred Rusko kapelico tokrat ni udeležil glede mednarodne politike povsem nepodkovan Borut Pahor seveda ni nobeno presenečenje.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Borut Pahor (@borutpahor)

Je pa po svoje šokantno, da se pietetnega dogodka, ki nima nobene zveze z izražanjem podpore Rusiji ob vojni v Ukrajini - ni upal udeležiti niti noben minister ali vsaj predstavnik sedanje vlade.

To kaže na osupljivo pomanjkanje občutka za pieteto, pa tudi za realizem in pragmatičnost v mednarodnih odnosih, obenem pa izničuje vse postavljanje spomenikov ruskim osvoboditeljem dela slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni in podobne poteze, s katerimi je Slovenija dolga desetletja utrjevala prijateljstvo z Rusijo.

Da bi ga nato zapravila z eno sramotno potezo, zgolj zaradi vojne v Ukrajini.

Zdaj je jasno, da je v preteklosti šlo samo za postavljanje predvsem vodilnih slovenskih politikov.

In neiskrena dejanja.

Če bi pa šlo za iskrena dejanja s strani Slovenije, bi zdržala tudi ta preizkus časa.

Pri tem slovenski politiki niso ravnali podobno, ko je šlo za številne intervencije in agresije, ki so jih po svetu sprožale ZDA.

Spomnimo, slovenski politiki so se mirno udeleževali najrazličnejših komemorativnih dogodkov, kjer so brez kančka slabe vesti - oziraje na številne zločine ameriških sil zoper civilno prebivalstvo, storjene v številnih intervencijah po svetu po letu 1945 - častili spomin na vojake in državljane te velesile.

Tudi Borut Pahor v konkretnem primeru ni čutil nobenih moralnih zadržkov.

Pod Vršičem zadnjo julijsko nedeljo zmeraj tradicionalno poteka slovesnost pred Rusko kapelico, ki so jo ruski vojni ujetniki med prvo svetovno vojno postavili v spomin na tovariše, ki so umrli med gradnjo ceste čez Vršič.

Pri tem slovenski politiki niso ravnali podobno, ko je šlo za številne intervencije in agresije, ki so jih po svetu sprožale ZDA.

Dogodka so se tokrat udeležili le nekateri predstavniki gospodarstva, pa tudi bivši predsednik Republike Milan Kučan, ki je za časnik Delo pravilno ocenil, da ne vidi nobene povezave med poklonom umrlim pri kapelici in vojno v Ukrajini.

»Letos, še bolj kot v preteklih desetletjih miru, kapelica potrebuje ljudi, da v tišini prižgejo svečko ali položijo venec. Za duše umrlih pod plazom in proti vsem vojnam, nasilju, uničenju in okrutnosti, v katero pelje slepo sovraštvo. Za človečnost, strpnost in modrost. Za mir,« so pred dogodkom zapisali pri Društvu Slovenija - Rusija.

V STA so zapisali, da je društvo, ki vsako poletje organizira slovensko-rusko srečanje, »sicer že februarja obsodilo rusko agresijo na Ukrajino ter poudarilo, da Ruska kapelica pod Vršičem ostaja simbol miru in kulture spoštljivega spominjanja

Iz tega zapisa v novici STA veje tudi dokaz naravnost neverjetne in skrb vzbujajoče uniformiranosti javnega mnenja, ki kaže, da celo tisti, ki jim je Rusija blizu, v tej menda svobodni državi Sloveniji ne zmorejo obstati - brez obsodbe »ruske agresije.«

Popoplnoma v nasprotju s tem pa so številni visoki slovenski politiki, novinarji in intelektualci dolga leta brez težav in brez pritiskov ter obsodb okolice podpirali ameriške intervencije po vsem svetu.

Čeprav so se te dogajale (in se dogajajo tudi danes, na primer v Jemnu) daleč od meja Združenih držav.

Nobeno od teh ameriških intervencij niti slučajno ne bi bilo mogoče uvrstiti med samoobrambne.

Ali utemeljene »preventivne napade«.

Kar pa je v primeru Rusije zagotovo mogoče.

Še več, v časniku Delo je Branko Soban, ki ima očitno nek zelo oseben problem z Rusijo, spisal sestavek, v katerem ni samo povsem zgrešeno opisal razlog sedanje vojne v Ukrajini, pač pa poziva celo k preimenovanju dogodka na Vršiču.

In tudi same kapelice.

Pri tem je Soban žal pozabil, da Ruska kapelica svojega imena ne nosi zato, ker bi jo gradili zgolj etnični Rusi, pač pa tedanji državljani carske Rusije, ujetniki Avstroogrske, ki so nam zgradili cesto.

To pa zaradi plazu plačali s svojimi življenji.

Odzivi na Kučanovo odločitev, da se udeleži spominske slovesnosti pod Vršičem. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Po isti logiki -, če se iz te odbite ideje novinarja Dela malce ponorčujemo - bi lahko atentat na avstroogrskega prestolonaslednika Ferdinanda v Sarejevu 28. junija leta 1914, po katerem je Avstroogrska »izbrala vojno«, ki se je prelevila v prvo svetovno, preimenovali v »atentat na slovenskega prestolonaslednika« oziraje na dejstvo, da je bila tudi Slovenija tedaj del Habsburškega cesarstva.

Preštevanje koliko je bilo med mrtvimi ujetniki, ki jih je pokopal plaz medtem ko so gradili cesto čez Vršič - Rusov, Ukrajincev, Belorusov in drugih - je nesmiselno. Če to ni bilo pomembno v preteklosti, po tem je danes še manj.

Projiciranje sedanjih družbenih razmerij v zgodovino, zgrešeni in naivni poskusi hitlerizacije Putina, kot to imenuje znani ameriški profesor John Mearsheimer in še popravljanje zgodovine za nazaj - včasih res da zelo banalne in neverodostojne rezultate.

Res pa je, da mnogih letos pred Rusko kapelico ni bilo.

Projiciranje sedanjih družbenih razmerij v zgodovino, zgrešeni in naivni poskusi 'hitlerizacije' Putina, kot to imenuje profesor Mearsheimer in 'popravljanje' zgodovine za nazaj - včasih res da zelo banalne in neverodostojne rezultate.

Običajno se je dogodka pri Ruski kapelici udeležilo več sto ljudi.

Med njimi številni vidni slovenski in ruski politični ter gospodarski predstavniki.

Leta 2016, ob stoletnici kapelice, je pod Vršič prišel tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

Danes je jasno, da verjetno zadnjič.

Upravičeno.

Delite članek