REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Boris A. Novak V. Simonitiju: »Pospravi v svoji glavi in brzdaj se vsaj malo, zanemarjeno in zanemarljivo gobezdalo!«

Boris A. Novak V. Simonitiju: »Pospravi v svoji glavi in brzdaj se vsaj malo, zanemarjeno in zanemarljivo gobezdalo!«Zanemarljivi Vasko Simoniti se očitno ponaša s precej zanemarjenim podstrešjem... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Luka Svetina, voditelj Odmevov, nekdanji novinar SDS-ove televizije Nova24TV je še vedno »dvoživka« in ob delu na RTV Slovenija istočasno vodi še oddajo Vroča tema na desničarskem portalu Domovina.

To »dvoživkarstvo« se nikomur, še najmanj pa vodstvu RTV Slovenija očitno ne zdi sporno ali neprimerno.

Ob zadnji oddaji je v studio povabil predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada, dr. Jožefa Muhoviča, in nekdanjega ministra za kulturo v drugi in tretji vladi Janeza Janše, dr. Vaska Simonitija.

Pri tem pa si je predvsem Simoniti privoščil vrsto žaljivk na račun pesnice Svetlane Makarovič, ki je z zahtevo po vrnitvi Prešernove nagrade nedavno izzvala bes desnosučnih branilcev seksualnega predatorja, patra Marka Rupnika.

Portal Domovina, gojišče novinarjev kot je Svetina, je eno od bolj podlih Simonitijevih dosmilic postavil celo v naslov, ki se glasi »Na odru so bile tri nekoliko zanemarjene osebe in ena je nekaj povedala, česar se nihče več ne spomni.«

V resnici pa se je Svetlana Makarovič z nošenjem rdeče zvezde pogumno zoperstavila napadom na antifašizem v Sloveniji, z zavračanjem Prešernove nagrade zato, ker jo je dobil spolni iztirjenec, pater Marko Rupnik in z zahtevo po vrnitvi več kot 20 let pozneje pa je ubila še dve muhi na mah in razkrila seksualne zlorabe Cerkve ter nekulturo vodilnih v Prešernovemu skladu. 

Izjava se je nanašala na podelitev letošnjih Prešernovih nagrad v Cankarjevem domu in napovedani prihod Svetlane Makarovič na oder zunaj protokolarnega dogodka.

Simonitijeva zaničevalna označba se je nanašala na pesnico ter Jašo Jenulla in Borisa A. Novaka, ki sta jo na oder pospremila.

Vasko Simoniti je med ostalim dejal, da so bili vsi trije videti kot »nekoliko zanemarjene osebe«, recital pesnice pa je nekdanji Janšev minister za kulturo brez kančka spoštovanja ocenil za prazno govorjenje, vredno takojšnje pozabe.

Še več, za Simonitija »gospa predstavlja recidiv totalitarnega režima in to v današnji svet ne spada več«.

V resnici pa se je Svetlana Makarovič z nošenjem rdeče zvezde na prsih znova zoperstavila napadom na antifašizem v Sloveniji, tako kot zmeraj pogumno opozarja na ksenofobijo, z zavračanjem Prešernove nagrade pa zato, ker jo je dobil spolni iztirjenec, pater Marko Rupnik in nato z zahtevo po vrnitvi le-te več kot 20 let pozneje - je ubila še dve muhi na mah, saj je opozorila na nedopustnost seksualnih zlorab v Cerkvi ter na nekulturo vodilnih v Prešernovemu skladu.

Na to opozarjajo tudi pesniški izdelki na družbenih omrežjih, napisani v podporo Svetlani Makarovič:

Zaradi njenega poguma in odkritosti jo seveda desni politiki in njim vdani novinarji - ne marajo.

A to seveda ne bi smel biti razlog za žalitve in zanikovanje ustvarjalnega opusa pesnice.

Ob tem, ko je nekdanji minister Makarovičevo, Jenulla in Novaka kritiziral, pa je Rupnika celo branil, rekoč, da pater ni storil res nič posebnega.

Kultura dialoga po Simonitijevo
Kultura dialoga po Simonitijevo. Vir: Posnetek zaslona

»'Te stvari med moškimi in ženskami se dogajajo vsak dan', ga je opravičeval, zato mu ni jasno, čemu se iz tega sploh dela afera! Jasna legitimacija seksizma in spolnih zlorab v čisti obliki, ki nas sicer ne preseneti pri možakarju njegovega profila, ni pa zato nič manj sprejemljiva,« je Simonitijevo obrambo spolnega predatorja ocenil filozof Boris Vezjak.

Skratka, nekdanji minister zadolžen za kulturo Vasko Simoniti se je v studiju Domovine na vse kriplje trudil zaničevati Svetlano Makarovič in oba njena spremljevalca, ob tem pa je v resnici razkril lastno plehkost, nekulturo in duhovno nebogljenost.

Ob tem pa se je oglasil tudi Boris A. Novak.

Slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik, urednik in politični aktivist (kot ga predstavi Wikipedia) Boris A. Novak je ob tem dogodku napisal javno pismo, ki ga v nadaljevanju objavljamo v celoti, ob tem pa je priložil tudi tri študije o delu Svetlane Makarovič, iz katerih jasno izhaja, kako pomembno pesnico so trije gostje Luke Svetine napadali in kako hudo zanemarjeni so – vsak v svoji glavi.

Takole je začel svoje odprto pismo Boris A. Novak: »Spoštovani kolega Vasko Simoniti, cenjene gospe in gospodje,

         Vasko, zasledil sem, da si skupaj s prof. dr. Jožefom Muhovičem, predsednikom Upravnega odbora Prešernovega sklada, na spletnem portalu Domovina sodeloval v oddaji Vroča tema, ki je bila posvečena letošnji podelitvi Prešernovih nagrad. Na vprašanje novinarja Luka Svetine o 'provokaciji' Svetlane Makarovič, ki sva jo po že končani podelitvi letošnjih nagrad na oder Cankarjevega doma pospremila Jaša Jenull in jaz, si odgovoril: 'Na odru so bile tri nekoliko zanemarjene osebe in ena je nekaj povedala, česar se nihče več ne spomni, šlo je za odraz neke drznosti in predrznosti!'

         To sporočilo Ti pošiljam kot nadaljevanje najine elektronske korespondence iz marca že daljnega leta 2014, ko so po padcu druge Janševe vlade pravosodni organi sprožili kazenski pregon zoper Tebe in teologa Štuheca zaradi kritičnih izjav. Oba sem takrat z javnimi izjavami in zahtevami za ustavitev kazenskih pregonov vzel v obrambo, čeprav se niti najmanj nisem strinjal z Vama.«

Novak nato nadaljuje svoje javno pismo s katerim se je odzval na Simonitijeve žalitve:

»Kot je razvidno iz dokumentacije, ki jo hranim in tu navajam, si se mi takrat zahvalil, zdaj pa žal ugotavljam, da imaš zanemarjen spomin, kar je še posebej nerodno glede na Tvoj poklic zgodovinarja. Ta častitljiva stroka terja, da vsakih toliko časa pospraviš po svoji glavi.«

         »Kot je razvidno iz dokumentacije, ki jo hranim in tu navajam, si se mi takrat zahvalil, zdaj pa žal ugotavljam, da imaš zanemarjen spomin, kar je še posebej nerodno glede na Tvoj poklic zgodovinarja. Ta častitljiva stroka terja, da vsakih toliko časa pospraviš po svoji glavi.

         Z opravičilom in z izrazi hvaležnosti mi tokrat prizanesi, ker jih boš očitno kmalu spet pozabil. V izogib splošni pozabi pa najino korespondenco, ki se je začela l. 2014 in se s tem sporočilom za vse večne čase končuje, pošiljam tudi tistim, ki jih zadeva, ter zainteresiranim medijem. Da se Tvoje nehvaležno gobezdanje ohrani v spominu. Kot podoba nespodobnosti.

         V nasprotju s Tabo, kolega Vasko, premorem jaz spomin belih slonov. In neprimerno bolje pišem. Brzdaj se torej vsaj malo, zanemarjeno in zanemarljivo gobezdalo!«

»Vsem, ki Vam pošiljam to čudno in mučno, a nadvse povedno korespondenco, pa sem dolžan tudi resno pojasnilo, zakaj sem po koncu letošnje Prešernove proslave stal na odru Cankarjevega doma v podporo Svetlani Makarovič.

V nasprotju s Tabo, kolega Vasko, premorem jaz spomin belih slonov. In neprimerno bolje pišem. Brzdaj se torej vsaj malo, zanemarjeno in zanemarljivo gobezdalo!

Razloge boste našli v treh priloženih študijah o njeni baladni poeziji in pravljicah za otroke: 'Baladni ritem usode: metametrične zmačilnosti balad Svetlane Makarovič na ozadju širšega mednarodnega izročila'(Jezik in slovstvo, l. LVI, 2011, št. 1-2), 'Mrtvaški ples: balade Svetlane Makarovič' (spremna beseda k trojezičnemu slovensko-angleško-nemškemu izboru pesmi 'Samost - Aloneness - Alleinsein', Društvo slovenskih pisateljev, Litterae slovenicae, 2008) ter 'Dobrota pravljic Svetlane Makarovič' (spremna beseda k izboru pravljic 'Zlata mačja preja', Mladinska knjiga, 2014).

Nagrajenec Prešernovega sklada za pesnitev 1001 stih (1984) in (med ostalimi visokimi priznanji) prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo (2018): Pesnik in pisatelj Boris A. Novak. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

           Zato sem stal na odru Cankarjevega doma v podporo Svetlani Makarovič.

          Zato ker si je že zdavnaj zaslužila Prešernovo nagrado in ker je skrajni čas, da slovenska kultura in družba poravnata ta dolg veliki pesnici in umetnici.«

Tako je končal svoj odziv na zavržno Simonitijevo izvajanje glede nastopa Svetlane Makarovič na kulturni dan v Cankarjevem domu prav tako nagrajenec Prešernovega sklada, pesnik in pisatelj Boris A. Novak.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek