REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Bolje hitro, kot nikoli: Kritike SDS-a ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja kot kujanje »lisice o kislem grozdju«

Bolje hitro, kot nikoli: Kritike SDS-a ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja kot kujanje »lisice o kislem grozdju«Kdo bo general po tej bitki? Golob v. Generali. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Vlada se je pod pritiskom javnosti, medijev in padajoče priljubljenosti zaradi podražitve navidez prostovoljnega oziroma dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s strani Zavarovalnice Generali odločila za »salto mortale«.

Čeprav naj bi do ukinitve sedanjega »prisilno-prostovoljnega« sistema prišlo šele čez dve leti, se bo to zgodilo že do jeseni, zavarovanci pa bodo za zavarovanje odšteli toliko kot doslej, torej nekaj čez 35 evrov.

Da zavarovalnice do septembra ne bi dvignile cen in si poskusile napolniti žepe še z zadnjim napadom na denarnice državljanov pa jim je vlada do takrat celo zamrznila cene dopolnilni zavarovanj.

Kako oceniti to potezo?

Premier Golob, ki se je z nekaterimi odločitvami (na primer pri sodniških plačah) včasih prehitro zaletel, je tokrat hitro in odločno potegnil pravo potezo.

V opoziciji, predvsem v Janševem SDS-u so besni, ker jih je poslanska skupina vladne Svobode prehitela s pobudo, sami so namreč želeli podati podoben zakonski predlog. A so bili prepočasni.

Zato sedaj kritizirajo vlado.

A ta kritika ima v javnosti večinoma status javkanja iz basni o »lisici in kislem grozdju.«

Le da je tokrat v vlogi lisice, ki ji ni uspelo in sedaj o cilju svojega poželenja govori vse najslabše - SDS.

Po drugi strani pa niso zadovoljni niti v Glasu ljudstva.

Upravičeno opozarjajo na dejstvo, da bodo odslej bogati in revni v zdravstveno blagajno plačevali enako, to pa seveda ni pravično.

Potrebna bi bila progresivna lestvica, ki bi bila odvisna od dohodkov zavarovancev. Da bi revnejši plačevali manj, bogatejši pa več.

To je sicer res (da bi bilo pravično, da bi revnejši plačevali manj, bogatejši pa več), a res je tudi, da je bolje, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje čim prej ukine, kajti bolje ga je ukiniti na hitro, v pravem trenutku, kot pa – nikoli.

Ob tem vprašanju so namreč zaradi pritiskov zavarovalnic propadle že skoraj vse slovenske vlade.

Zavarovalnice pa medtem javni denar uporabljajo za gradnjo zasebnih zdravstvenih ustanov in še dodatno spodjedajo javni zdravstveni sistem.

V te potezi je skritega seveda tudi nekaj poskusov prisvajanja simpatij javnosti same stranke Gibanja Svobode, ki si zelo želi popraviti precej omajan ugled.

Prav zato so precej skrivnostno in skoraj povsem mimo obeh koalicijskih partneric poslanci Svobode sinoči vložili novelo zakona, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Miha Kordiš, Levica, zdravstveno zavarovanje
V Levici so si za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ki »ni obvezno, je pa nujno« prizadevali dolga leta... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Čeprav gre v veliki meri za samostojno potezo predsednika vlade pa je predlog o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja užival načelno podporo tudi v koalicijskih SD in Levici.

Na novinarski konferenci, kjer so predstavili spremembo sta zato sodelovala tudi podpredsednica SD Meira Hot in koordinator Levice Luka Mesec.

Vsega tega pa verjetno ne bi bilo, če ne bi bilo pritiska Glasu ljudstva in drugih organizacij civilne družbe ter medijev.

Z idejo, da naj bi poslanci Gibanja Svobode v parlamentarni postopek nemudoma vložili predlog, s katerim bi ukinili sedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je premier Robert Golob menda prišel na zadnjo sejo poslanske skupine Svoboda. Ocenil naj bi, da dvig premije za kar 30 odstotkov, ki ga je napovedala Zavarovalnica Generali ni sprejemljiv (kmalu pa bi ji verjetno sledili še zavarovalnici Vzajemna in Triglav Zdravje) ter da morajo nekaj storiti.

Ker zavarovalnice s tem zavarovanjem zberejo okoli 600 milijonov evrov letno, iz tega pa nato skujejo tudi zelo lahke dobičke se bo poteza Zavarovalnice Generali, ki se je odločila za hiter in drastičen dvig izkazala za eno od najbolj neumnih in najdražjih potez v zgodovini slovenskega zavarovalništva.

Večina prebivalstva pa ukinitev možnosti, da se zavarovalnice bogatijo na njihov račun pozdravlja. Ob tem je seveda potrebno vedeti, da je dopolnilno zavarovanje samo po imenu »dopolnilno«, kajti brez njega so zavarovanci praktično brez večine nujno potrebnih uslug.

Poteza Zavarovalnice Generali, ki se je odločila za hiter in drastičen dvig, se je izkazala za eno od najbolj neumnih in najdražjih potez v zgodovini slovenskega zavarovalništva.

Prav tako ni mogoče, da bi samo začasno izstopali iz prostovoljnega sistema –, če imajo v zavarovanju »luknje« zaradi neplačevanja jih morajo ob naslednjem vstopu pokrivati za nazaj, čeprav uslug v preteklem času seveda niso in ne morejo več koristiti.

Ta, zelo nepravičen sistem bo torej vendarle romal na smetišče zgodovine in to bo vsaj za zdaj prva konkretna, pozitivna sprememba, ki jo je prinesla Golobova vlada.

V resnici pa seveda tudi pri sedanjem, začasnem sistemu spremembe, ko bodo vsi zavarovanci plačevali fiksne zneske ne gre za nobeno revolucijo, pač pa za reciklažo ideje, ki ima že zelo dolgo brado.

Ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je napovedalo več dosedanjih levosredinskih vlad.

Nazadnje se je tega leta 2019 lotila koalicija pod vodstvom premierja Marjana Šarca.

Zdravstveni minister Aleš Šabeder, ki je danes tesen sodelavec trenutnega ministra Danijela Bešiča Loredana, je tedaj predlagal ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v dveh fazah.

V prvi bi dopolnilno zavarovanje spremenili v obvezno, namesto k zasebnim zavarovalnicam pa bi se denar stekal v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Košarica pravic bi ostala nespremenjena.

Sprva bi bil znesek prispevka za vse zavarovance enak (tedaj je znašal okoli 31 evrov), v drugem koraku pa bi – to je bila predvsem zahteva koalicijskih Socialnih demokratov – pripravili solidarnostno lestvico.

To bi torej pomenilo, da bi tisti z manjšimi prihodki plačevali manj in tisti z večjimi prihodki več.

Ker pa manjšinska vlada ni bila dovolj močna, je zadeva padla v vodo. Levica se tedaj ni strinjala, da bi prispevek – čeprav le začasno – ostal enak za vse.

Ena od najbolj škodljivih potez zavarovalnice Generali, ki je zavarovalnicam odnesla milijone evrov javnega denarja - pismo zavarovancem. Vir: Posnetek zaslona

Koordinator stranke Levica Luka Mesec je takrat kot nesprejemljivo ocenil, »da bi poslanec in upokojenec s 400 evri mesečne pokojnine še naprej plačevala isti znesek za zavarovanje«.

Levica je tako vložila svoj predlog, o katerem pa se s koalicijo ni mogla uskladiti, in je naposled Šarčevi vladi odrekla podporo v parlamentu.

Tudi znotraj tedanje manjšinske koalicije enotnosti ni bilo. LMŠ je sprva predlagala enotni prispevek v višini 29 evrov, a ga je kasneje zvišala na 32 evrov.

V SD so neuspešno predlagali takojšnjo uvedbo solidarnostne lestvice, SMC pa je dvomila o javnofinančni vzdržnosti predloga.

Lisica in kislo grozdje: SDS v vlogi lisice iz znane Ezopove basni... Vir: Posnetek zaslona

Ko je LMŠ uslišala Šabedrovo željo in vendarle predlagala tudi dopolnilo, da bi državni proračun zagotavljal kritje morebitnega finančnega primanjkljaja ZZZS, pa se je uprl tedanji finančni minister Andrej Bertoncelj skupaj z vsemi svojimi državnimi sekretarji.

Še preden je Bertoncelj javnosti sporočil, da odstopa, pa je svoj odstop na novinarski konferenci napovedal tedanji premier Marjan Šarec.

In namesto na predčasne volitve, ki si jih je želel Šarec, je morala njegova stranka v opozicijo. Prišlo je do dveletne vladavine represivne in avtoritarne Janševe vlade.

Danes je, verjetno tudi zaradi te izkušnje ter posledic, ki jih je prinesla naslednja Janševa vlada, ki jo je prinesel padec Šarčeve vlade – Levica ravnala drugače.

Večina vprašanih v Sloveniji ukinitev sedanjega dodatnega zavarovanja pozdravlja.

Večini je tudi jasno, da zavarovalnice koristijo javna sredstva za svojo bogatitev, s temi sredstvi pa nato ustanavljajo lastne zdravstvene ustanove.

S katerimi uničujejo javno zdravstvo zaradi lastnih dobičkov.

Večini je tudi jasno, da zavarovalnice koristijo javna sredstva za svojo bogatitev, s temi sredstvi pa nato ustanavljajo lastne zdravstvene ustanove, s katerimi uničujejo javno zdravstvo zaradi lastnih dobičkv.

SDS pa seveda potezo vlade kritizira, a to je zgolj pozerstvo in poskus zmanjševanja uspeha.

Sami so si namreč želeli storiti isto, le da so bili prepočasni, zato njihove kritike niso resne.

Na nedoslednosti in kontradiktornosti v njihovi argumentaciji so opozorili tudi na družbemih omrežjih.

Očitno je, da je SDS zagovarjala eno ali drugo rešitev - odvisno od tega, ali bi lahko na ta način kritizirala vlado, ne pa zato, ker bi s katerokoli potezo resno mislila.

To pa je res - neresno in neodgovorno.

Sicer pa na podoben način argumentirajo tudi ob drugih družbenih vprašanjih (tvit zgoraj.)

Premier Golob, ki se je s hitrimi odločitvami (na primer pri sodniških plačah) včasih prehitro zaletel, je tokrat hitro in odločno potegnil pravo potezo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke