Bodo uspešni napadi v ZDA še dodatno opogumili ruske politične hekerje?

Strokovnjake za kibernetsko varnost vse bolj skrbi, da bodo uspešni napadi na ameriške politične institucije med nedavno predsedniško kampanjo dodatno opogumili ruske politične hekerje. O ruskih kibernetskih napadih na politične tarče je tako govora v vse več državah.

Že med predsedniško kampanjo so številni strokovnjaki opozorili, da so uspešno izvedeni hekerski napadi na ožje sodelavce kandidatke demokratske stranke Hillary Clinton napoved nove strategije spletnih skupin, ki po mnenju varnostnih organov delujejo s podporo Kremlja. Zmaga protikandidata Clintonove Donalda Trumpa pa jih po pisanju ameriškega portala za digitalne tehnologije Wired lahko le opogumi.

"Kar so se naučili iz tega je: 'Uspelo nam je, nič se nam ni zgodilo in dosegli smo to, kar smo želeli.' To bo samo povečalo njihovo željo, da se vmešajo tudi drugje," je za portal povedal James Lewis, strokovnjak za kibernetsko varnost pri Centru za strateške in mednarodne študije v Washingtonu.

Novi napadi naj bi se že izvajali. Tako so se po julijskem vdoru v strežnike demokratske stranke zgodili napadi na več kot deset evropskih institucij, za katerimi naj bi stala ruska skupina Fancy Bear, znana tudi kot Strontium, je za Wired povedal Dmitri Alperovič iz varnostnega podjetja Crowdstrike. Napadeni naj bi bile tudi nekatere ameriške organizacije, vendar tega še niso javno obelodanile.

Med državami, ki so v zadnjem času javno spregovorile o domnevno politično motiviranih ruskih hekerskih napadih, je Nemčija. Kanclerka Angela Merkel je prejšnji teden opozorila, da bi Kremelj s kibernetsko ofenzivo lahko poskušal vplivati na parlamentarne volitve v Nemčiji, ki bodo septembra prihodnje leto.

"Že zdaj se ukvarjamo z informacijami, ki prihajajo iz Rusije in s spletnimi napadi, ki izvirajo iz Rusije, ter s poskusi, da bi se širile lažne informacije," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP prejšnji torek povedala Merklova. Nemški varnostni organi domnevajo, da ruski politični hekerji stojijo za serijo nedavnih kibernetskih napadov, ki so ciljali sedež bundestaga in sedež krščanskih demokratov, ki jih vodi Merklova.

Tudi v političnih krogih v Sloveniji narašča zavedanje, da rusko kibernetsko delovanje lahko predstavlja grožnjo. Tako je odbor DZ za obrambo prejšnji teden obravnaval zaupno poročilo vlade glede morebitne ogroženosti Slovenije s strani ruskega hibridnega vojskovanja. Po besedah predsednika odbora Žana Mahniča bi Slovenija lahko bila tarča predvsem na področju kibernetike, propagande in ekonomskih dejavnostih.

Nekatere države so že napovedale aktivno strategijo odzivanja na takšne grožnje. Britanska vlada je pred dvema tednoma sporočila, da bo v naslednjih petih letih vložila dve milijardi evrov v kibernetsko varnost. Napoved programa je sledila izjavam direktorja britanske notranje obveščevalne službe MI5 Andrewja Parkerja, v katerih je obtožil Rusijo, da izvaja "vse bolj agresivno zunanjo politiko, ki uporablja propagando, vohunstvo, prevratno delovanje in kibernetske napade".

Rusija je te besede tako kot tudi druge obtožbe o domnevnem državno sankcioniranem hekanju tujih političnih ciljev zavrnila. "Nikakor se ne moremo strinjati s tem," je v odzivu na Parkerja povedal Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, hkrati pa pristavil, da se "lahko strinja le s tem, da se Rusija poslužuje vseh možnosti (...) ki jih omogoča mednarodno pravo za zaščito interesov doma in v tujini".

Po mnenju strokovnjakov pa je dodaten razlog za skrb to, da napadalci postajajo vse bolj predrzni in niti več ne poskušajo zakriti svojih sledi. Namesto tega javno objavljajo informacije, ki so bile plen njihovih napadov, z izključnim ciljem, da vplivajo na javno mnenje. To naj bi bila po njihovem mnenju posledica za zdaj neučinkovitega odziva držav na nove kibernetske grožnje.